Vabljeni na 15. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo z naslovom Trije prstani: judovstvo, krščanstvo, islam, ki bo v torek, 10. novembra, ob 19.30 v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani.

O temi se bodo pogovarjali Raid Al-Daghistani, Jasminka Domaš, dr. Vid Snoj in moderator dr. Alen Širca.




Naslov pogovora o treh monoteizmih vsebuje metaforo, ki zbode v oči – metaforo prstana. Kot prstani se judovstvo, krščanstvo in islam pojavljajo v zgodbi, ki jo v Lessingovi drami Modri Natan (1779) njen naslovni junak, judovski trgovec iz Jeruzalema, pove muslimanskemu vladarju Saladinu. Ta zgodba govori o očetu, ki je imel tri sinove in je, ker med njimi v njegovih očeh ni bilo razlike, pretrgal z rodbinsko šego: namesto da bi kakor zgodnejši očetje v rodbini njeno največjo dragocenost, prstan z opalom, pred smrtjo izročil tistemu izmed sinov, ki je tega najvrednejši, in ga s tem naredil za svojega edinega dediča, dá izdelati povsem enaka prstana. Preden umre, vsakemu sinu posebej izroči prstan, in ko po njegovi smrti vsak želi uveljaviti svojo dediščino, so tu trije prstani, ki so med sabo povsem nerazločljivi ...

Prstan ima kot metafora za monoteistično razodetje hkrati posebno simboliko. S svojo krožno obliko označuje sklenjenost in s tem absolutno resnico vsakega izmed monoteističnih razodetij, resnico Božjega daru, ki je zavezujoča za človeka. Toda po drugi strani je vsak monoteizem, v katerem se razodeva Bog – vendar ne v tem, kar sam »je«, ne s svojim obličjem, ne tako, da bi prenehal biti skrivnost –, sýmbolon: »prelomljen« prstan, prstan, katerega polovica je skrita v éschatonu.

Na tej podlagi se bo pogovor sukal o nekdanjem, zdajšnjem in prihodnjem treh monoteizmov. Spraševali se bomo, ali je judovstvo, krščanstvo in islam glede na to, da ima v izročilih vseh treh povsem izredno mesto Abraham (in se zato včasih imenujejo tudi »abrahamske religije«), mogoče speljati na skupni izvor, izvor v Abrahamu kot prvem prejemniku Božjega klica. Nadalje nas bo zanimalo, ali trije monoteizmi, od katerih je vsak Božje razodetje in za skupnost verujočih absolutna in zavezujoča resnica, lahko obstajajo drug ob drugem in kakšne so možnosti za dialog oziroma trialog med njimi. In navsezadnje še, ali je to, kateri monoteizem je pravo oziroma najvišje Božje razodetje, stvar človeške sodbe ali pa stvar Božjega razodetja v koncu časov.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805

Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Darujte zdaj!