Priznam, da nisem velik pristaš prirejanja in poenostavljanja svetopisemskih besedil za otroke, ker mislim, da so otroci sposobni sprejeti božjo besedo tako, kot je zapisana.

Je pa seveda tudi res, da je božja beseda hrana in vemo tudi, kako je s hrano pri otroku: Ko se pojavi prvi zobek, mu ne boš kar takoj v roke porinil klobase, ampak boš začel z mehkim sadjem, pa še tega boš prej zmečkal. Priredba Svetega pisma torej ni "fast food" ali "instant" prehrana, ampak hrana, pripravljena glede na število zob! 

Kljub temu se na tem področju srečamo z veliko, recimo temu kar – kiča. Vendar pričujoča knjiga vse to preseže in nas preseneti. Najprej že s samim izborom besedila - tako s tem, kar je izbrano, kot s tem, kar je opuščeno. 

Beseda teče tekoče in, kar se mi zdi za otroško knjigo glavnega pomena, kar kliče po glasnem branju. Besedilo je po eni strani oblikovano zelo pripovedno in odraslim bralcem ponuja različne vzorce, da pripovedujejo kakšno zgodbo, na drugi strani pa je spet dovolj odprto, da otrokom omogoči razmišljanje o vprašanjih. Knjiga torej, ki ne dolgočasi, ki razloži, ki pouči in ki vabi k pogovoru. Sveto pismo? Priporočam!