Prav res junaka kmeta sta, preprosto čudovita.

Kmetijo sama vodita, vse skupaj naredita!

Prašiček Srečko na skrivaj želi si že tri leta,

da tudi on bi vozil kdaj se s traktorjem kot kmeta,

da tudi on pomagal bi in skrbel za živali,

o tem sanjari vse noči naš Srečko, pujsek mali.

A Srečkova se druščina z načrtom tem ne strinja:

Da bil voznik bi traktorja? Le v hlev svoj sodi svinja!

Od vseh podstavljenih polen, od vsega norčevanja

razblini se kot grad peščen mu vse, o čemer sanja.

Podpre pa nekaj drugih ga prijateljev s kmetije,

tolažijo ga iz srca in to pogum mu vlije.

Petelin, krava, ovca, pes, konj, pajek in kokoška,

odpre se vsak od njih mu ves, načela da preroška.

Je res najbolje za ljudi, da vase vsak verjame

in sanjam svojim vsak sledi – drži to tudi zame?

„Enkraten si svetá zaklad,

edinstven med vsemi,

zato se imej kot druge rad

in to si k srcu vzemi!“