Paliativna oskrba po njihovem mnenju poskrbi za trpečega in njegove svojce ter se osredotoča na skupnost, ki bolnikom v vseh družbenih in ne samo medicinskih vidikih pomaga ob koncu življenja. »To so tiste etične in civilizacijske norme, ki jih moramo kot družba krepiti.«

Medicina lahko pomaga

Kot so zapisali v ZZS v izjavi za javnost ob robu ponedeljkove vložitve podpisov za začetek zakonodajnega postopka predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se zdravniki »pogosto srečujemo predvsem s tem, da ko bolniki umirajo v bolnišnici, ne želijo umreti sami. Ne želijo si evtanazije. Želijo si umreti doma in v krogu svojih svojcev, brez bolečin. Medicina lahko s svojim napredkom zelo pomaga pri zmanjšanju tega fizičnega trpljenja.«

Za celovito mrežo paliativne oskrbe

V zbornici ocenjujejo, da si moramo kot družba prizadevati, »da se zagotovi celovita mreža paliativne oskrbe in pri tem podpreti prizadevanja številnih zdravstvenih delavcev, društev in nevladnih organizacij, ki že zdaj delujejo na tem področju. Ta pomoč mora biti na voljo vsakomur, ki jo potrebuje. Zdravništvo tako predloga zakona in v njem predstavljenih rešitev ne podpira.«

Le peščica držav uzakonila evtanazijo

»Za zdaj je v svetu le peščica držav, ki so uzakonile evtanazijo,« poudarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije: »V Evropi je evtanazija je ob izpolnjevanju zakonskih pogojev dopuščena samo na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Španiji. Nedavno pa je bil zakon o evtanaziji in pomoči pri samomoru ponovno sprejet tudi na Portugalskem, potem ko ga je dvakrat razveljavilo ustavno sodišče.«

Ob tem dodajajo, da je v Švici, Avstriji in Nemčiji evtanazija kazniva. »Mogoča je le pomoč pri samomoru. Sam akt končanja življenja pa lahko nekaznovano izvede samo posameznik sam,« so še dodali.