Njegova skrajna odločitev je bila posledica prijave nekaterih vaščanov zaradi preglasnega in prepogostega zvonjenja, upošteval je tudi peticijo, ki jo je že pred časom podpisalo več vaščanov in prosilo, naj se zvonjenje prilagodi potrebam prebivalcev. Dolinski primer je pritegnil pozornost vsedržavnih medijev in povzročil nemalo trenj v vasi, saj so člani katoliške in širše skupnosti tišino zvonov sprejeli kot hud udarec slovenski tradiciji. Sredi januarja smo o tem poročali na spletni strani Družine. Naj povzamem takratno dogajanje.

»Počutil sem se kot kriminalec«

Dolinskega župnijskega upravitelja Klemna Zalarja so sredi januarja obiskali predstavniki organov pregona, ki so v imenu tržaškega sodišča preventivno zasegli dolinske zvonove. Dejal je, da so najprej »klicali, nato so začeli glasno tolči po vratih in sem pred sabo zagledal dva policista in tri poverjene osebe tržaškega sodišča. Počutil sem se kot kriminalec«.

Isti večer je v javnost poslal sporočilo, v katerem je ostro obsodil neprijetno dogajanje. Ocenil ga je za hud udarec, ki ga dolinska župnija ni doživela niti med fašizmom. Zapisal je, da naj bi razlog za tako drastičen poseg tičal v ovadbi šestih vaščanov iz Doline, tako domačinov kot novo naseljenih. Dan po zasegu je prvič maševal na neobičajno tihem pogrebu, kar ga je še dodatno pretreslo.

Dolina pri Trstu, zvonik in prepoved zvonjenja. Vir: Regionalobala.si

Vse bi se lahko z dialogom rešilo veliko prej

Nekateri krajani so že leta 2020 začeli zbirati podpise, da bi dosegli rešitev za to, kar je za številne postalo vir neprespanih noči, glavobolov in grenkih trenutkov. Kot so 17. januarja pisali v Primorskih novicah, naj peticija z zadnjim dogodkom ni imela neposredne povezave. Eno naj bi bilo zbiranje podpisov, drugo iskanje sodnih poti.

»V pismu župnijskega upravitelja je bilo omenjeno vse, razen pravih razlogov, zaradi katerih so ljudje protestirali. S peticijo so ljudje opozarjali, da so zvonovi preglasni, zvonijo predolgo in izven običajnega časa. Zahtevali so denimo, da bi se začeli oglašati ob 7. uri in ne ob 6. uri kot doslej, in bi se jih nekoliko utišalo. Zahteve so pa naletele na gluha ušesa,« je dejal Vojko Kocjančič. Prepričan je bil, da so vzporednice s fašizmom drzne, čeprav se zasega ne morejo veseliti. Vse pa bi se lahko z dialogom rešilo veliko prej in brez tako dramatičnega epiloga.

Sploh pa so se časi spremenili

Kot so zapisali, je podobno stališče izrazil tudi drugi član vaške skupnosti Zorko Giorgi, ki je desetletja vzdrževal cerkve dolinske župnije in dobro pozna »obtožene zvonove«. Zato je peticijo podprl: »Pred približno dvema letoma je strela udarila v zvonik in s tem tudi poškodovala napravo, s katero se upravlja zvonjenje. Od tedaj je šlo vse po svoje. Sploh pa so se časi spremenili. Ljudje ne vstajajo več tako zgodaj kot nekoč. Gre za spoštovanje, sicer pa bi se s pravim posluhom uspelo vse premostiti.«

Ušesa so bolela zlasti poleti, je za Primorske novice dejal Renzo Slavec, ki živi blizu zvonika in je med podpisniki peticije: »V najbolj vročih mesecih, ko imamo odprta vsa okna, je zelo glasno odmevalo. Vsakih petnajst minut se je na primer slišalo potrkavanje ure«.

 Dolina pri Trstu, pogled z Velikega vrha nad Glinščico. Foto: Ivo Žajdela

Zvonjenje človeka spremlja od rojstva do smrti

»Da se leta 2022 prekine pomemben del naše tradicije, naših navad in slovenske kulturne dediščine nasploh, je zelo zaskrbljujoče. Zvonovi ne bodo več zvonili ob pomembnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi ali čisto običajne maše,« ni skrivala razočaranja družina, ki je želela ostati anonimna. Podobno je mislila tudi Dolinčanka Marija, ki se ni mogla sprijazniti s prisilno prekinitvijo. Zvonjenje človeka spremlja od rojstva do smrti, v bistvu je kot prirojen del nas, je pojasnila. Sploh pa se ji dolinski zvonovi, čeprav živi v vasi, nikakor niso zdeli hrupni ali moteči.

Do­govor za kasnejši začetek jutranjega zvonjenja je bil že v zraku

Župnik Klemen Zalar je še za Primorske novice dejal, da so nekateri vaščani res večkrat potrkali na njegova vrata. Dvakrat ali trikrat so ga karabinjerji po­klicali tudi v vojašnico. Dogovor za kasnejši začetek jutranjega zvonjenja je bil že v zraku, vendar je potem »prejel italijansko sporočilo z nasilno vsebino« in si je premislil, ker ni hotel pristati na izsiljevanje.

Močan adut je zanj tudi ta, da v Mačkoljah in Boljuncu zvoni tudi ponoči, medtem ko se to v Dolini že pred njegovim prihodom ni več dogajalo. Sploh pa je potožil, da je dobil več agresivnih telefonskih klicev.

Dolinski župan Sandy Klun je navijal za srečen konec. Najraje bi se vrnil v čase, ko zvonovi niso presegali določene hrupne stopnje. O negodovanju je sicer bil le bežno seznanjen in se v ne vedno lahka vaška ravnotežja ni hotel preveč vtikati.

Dolina pri Trstu, pogled z Velikega vrha nad Glinščico. Foto: Ivo Žajdela

Nova časovnica ne spoštuje vseh tradicij

Novica o preklicu zasega je župnijo dosegla dokaj hitro, 29. januarja, na dan, ko so verniki v podporo župnika Klemena Zalarja organizirali koncert openske moške vokalne skupine Stane Malič in raznih solistov. Tržaški tožilec Federico Frezza je očitno dobil neko vmesno pot in zvonove sprostil. Župnik pa se bo moral držati nekaterih omejitev.

Vsako uro, med 8. in 21., bodo zvonovi lahko zvonili največ eno minuto, skupno pa največ 15 minut na dan. Jutranjica bo ob 8. uri, opoldansko zvonjenje pa ob 12. uri. Avemarijo bodo lahko odzvonili ob 20. uri. Enominutno zvonjenje velja tudi za pogrebe in poroke, za katere je sicer daljše bitje značilno. Nova časovnica ne spoštuje vseh tradicij, kar seveda ne ustreza vsem vaščanom. Osma ura zjutraj je ponekod že čas za mašo, ne pa za jutranjico.

»Pogrešali smo zvonove, ki v Dolini, kot v vseh vaseh, bijejo dnevni ritem«

Kot so pisali v Primorskem dnevniku (30. januarja), bitje ne bo več zazvenelo vsakih petnajst minut, ampak samo ob točni uri. Prepovedano naj bi bilo tudi zvonjenje ob božični polnočnici, glede na to, da se morajo zvonovi zadnjič oglasiti ob 21. uri. »Tožilec je sicer pripravljen sprejeti predloge in se o odredbi pogovoriti,« je pojasnil tržaški duhovnik Roy Benas. 

Kljub omejitvam je župnik Klemen Zalar sprejel odločitev tožilca: »V preteklih dneh smo imeli pogrebe brez zvonjenja. Ni bilo prijetno. Pogrešali smo zvonove, ki v Dolini, kot v vseh vaseh, bijejo dnevni ritem.« 

V preteklih dneh smo imeli pogrebe brez zvonjenja. Ni bilo prijetno. (Klemen Zalar, dolinski župnijski upravitelj)

 V popoldanskih urah, malo pred koncertom, so tako zvonove odpečatili. Niso pa še zazvonili. Počakati je bilo treba namreč, da jih tehnik programira po pravilih, ki jih je navedel tožilec. Novico je z veseljem sprejel tudi dolinski župan Sandy Klun in dejal, da bi do utišanja zvonov ne smelo priti. »Raje bi videl, da bi se vaščani med sabo zmenili. Naposled se je izkazalo, da nihče ni želel popolne tišine in da je zvonjenje vsem blizu, ne glede na to ali sledijo katoliškim načelom ali drugim.«

Dolina pri Trstu, pogled z Velikega vrha nad Glinščico. Foto: Ivo Žajdela

Peticija ni zahtevala utišanja zvonov, ampak spoštovanje pravil

V Primorskem dnevniku so šli tudi po sledi podpisnikov peticije. Zapisali so, da je bila v številnih dopisih in izjavah, ki so jih objavili na straneh tega tržaškega časopisa, večkrat izpostavljena peticija za zmernejše zvonjenje dolinskih zvonov, saj je okrog imen, ki so v njej zapisana, prišlo do številnih ugovarjanj. Na seznamu naj bi pristala tudi imena pokojnih, katere zvonovi so pospremili na zadnjo pot.

»Mnogi izmed podpisnikov ne stanujejo v Dolini, temveč v drugih vaseh naše občine, /.../ in osebe, ki so povedale, da so jih zavedli in so celo pripravljene vložiti kazensko ovadbo zaradi zlorabe podpisa, ker si nikoli niso želele, da bi bili zvonovi zapečateni,« je v pismu, ki so ga objavili, zapisal župnik Klemen Zalar. Peticija ni zahtevala utišanja zvonov, ampak le spoštovanje določenih pravil.

Župnik je leta 2020 ukinil nočno bitje in naročil podjetju, ki skrbi za zvonjenje, naj dnevno bitje ure nastavi od 7. do 21. ure ter udarce zniža na najnižjo možno stopnjo bitja. Nato pa so do župnika prispele prošnje vrnitve na tradicionalno zvonjenje in jutranjo bitje je spet odmevalo ob 6. uri, saj je imel občutek »da je bila sprememba zvonjenja želja ožje skupine oseb«.

Pogled na Dolino (levo) z okolico s plezališča Zimska roža nad Glinščico pri Trstu. Foto: Ivo Žajdela

Živeti v slogi in medsebojnem spoštovanju, ob zvonjenju zvonov

A zvonovi naj bi bili, kot je zapisal predsednik Srenje Dolina Franko Pečar v odgovor omenjenemu Zalarjevemu pismu, le vrh ledene gore. »Nesporazumov v vasi je bilo v zadnjem času kar nekaj, ceno pa so tokrat plačali zvonovi in posredno vsi mi. Predvsem tisti, ki se nesebično trudimo, da v domačem okolju ohranimo pri življenju vaško družbeno tkivo, kot to skuša, po svojih močeh, doseči Srenja Dolina. Verjetno smo najstarejša vaška organizacija in verjamemo, da bi lahko z normalnim dialogom preprečili zaseg zvonov in hkrati uspeli ponovno ustvariti sobivanje, ki je zaznamovalo našo skupnost.«

Nesporazumov v vasi je bilo v zadnjem času kar nekaj, ceno pa so tokrat plačali zvonovi in posredno vsi mi. (Franko Pečar, predsednik Srenje Dolina)

»Živeti v slogi in medsebojnem spoštovanju, ob zvonjenju zvonov, je interes nas vseh, predvsem tistih, ki si v Dolini prizadevamo za skupno dobro v našem domačem okolju,« je sporočilo zaključil Pečar, ki je prav tako kot župan z veseljem sprejel včerajšnjo novico o snetju pečatov. Dodal je, da do pravnih poti ne bi smeli priti, saj »so o usodi vasi v tem primeru izbirale osebe, ki niso Dolinčani. Drugi so nam prikrajšali pravice, nas omejili in za nas odločali,« je komentiral.

Dolina pri Trstu na stari razglednici. Vir: splet

Župnik je pozval k dogovarjanju

Kot rečeno, je novico o odpečatenju pospremil večerni koncert vokalne skupine Stane Malič. Ob tej priložnosti se je župnik Zalar zahvalil prisotnim za podporo. »Zvonovi predstavljajo celotno našo skupnost, predstavljajo našo prisotnost, naše običaje, naš glas. Dveh tednov brez zvonov ni dolinska župnija doživela niti med obema vojnama,« je dejal in dodal, da nove omejitve ne bodo dovoljevale naznanjanja smrti vaščanov ob 12. uri, kot po tradiciji.

Prepovedano naj bi bilo tudi pritrkovanje za Majenco. »Vse, ki so v dobri veri podpisali peticijo za manj zvonjenja, pa pozivam, da se zavzamete za boljšo rešitev za našo Dolino, da se sami dogovorimo, kdaj in kako bomo zvonili in da nam tega ne bodo odrejale sodne oblasti,« je pozval župnik.