Zvonjenje za mir
Zvonjenje za mir
Pobuda izhaja iz Nemčije
Ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, ki je bilo razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so visoki predstavniki evropskih institucij podprli lanski predlog Nemškega nacionalnega odbora za varstvo kulturne dediščine, ki je bil hkrati nacionalni koordinator evropskega leta kulturne dediščine v Nemčiji, da po vsej Evropi istočasno zazvonijo cerkveni in posvetni zvonovi. Pobudo so z aktivnim odzivom podprli v 37 evropskih državah in s tem ustvarili enega izmed vrhuncev evropskega leta kulturne dediščine. V Sloveniji so sodelovali Katoliška Cerkev, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi, Srbska pravoslavna cerkev, Cerkev makedonske pravoslavne skupnosti ter največji slovenski mestni občini Ljubljani in Maribor. Zaradi odmevnosti lanskoletnega dogodka njegovi pobudniki sporočajo, da bomo vseevropskemu zvonjenju lahko prisluhnili znova tudi letos.
Slovenci pa imamo do zvonov posebno spoštovanje
Zvonjenje za kristjane predstavlja pomemben element verskega življenja, saj vabi k molitvi ali bogoslužju ter naznanja posebne dogodke; to je tudi izraz veselja, slavja in radosti. V slovenskem kulturnem okolju so zvonovi nepogrešljiv element, kar ponazarjajo številni običaji in ljudske šege, pregovori, pesmi in druga umetniška dela.Več kot tisoč let cerkveni zvonovi sooblikujejo in zaznamujejo tako slovensko kot evropsko kulturno istovetnost, Slovenci pa imamo do zvonov posebno spoštovanje. To kaže tudi pritrkavanje, ki iz zvonov izvablja posebne melodije in je prisotno od 16. stoletja, dokumentirano pa od 19. stoletja dalje. Da je zvonjenje spremljalo človeka že dolgo časa se pokaže tudi v tem, da so različni pesniki zelo zgodaj opisovali zvonove in jih omenjali v svojih delih.
Dopis Ministrstva za kulturo RS