Dejal je, da kjer so mlade družine, kjer starejši bogatijo naše pobožnosti z dragocenim spominom, tam pobožnost ostaja vir življenja. Po skupnem kosilu je sledil koncert duhovnih pesmi s Tamburaši iz Loč ob Baškem jezeru in MePZ iz Števerjana.

Zven tamburic leta 1977 spet oživel

Pred 120 leti so se prvič oglasile tamburice na Koroškem. Vojna je prekinila kulturni razcvet in nacisti so zaplenili žlahtna glasbila. Leta 1977 so pod Jepo ob Baškem jezeru ponovno zazvenele pod taktirko zavzete rojakinje Erike Wrolich. Do danes se je nabralo 45 let veselja, prijateljstva, treme, uspeha, solz in smeha kot tudi dela z mladino, glasbenega napredovanja in odgovornosti za slovensko kulturo. Očarljivi zven tamburic je napolnil slavno stolnico pod milostnim kipom Matere božje.

Začetki zbora pred več kot 100 leti

Tudi začetki zbora F. B. Sedej iz Števerjana segajo v leta pred prvo svetovno vojno, ko so cerkveni pevci bogatili bogoslužje ob nedeljah in praznikih v domači vasi. Skozi desetletja je zboru uspela pomladitev, številčna okrepitev in tudi gojenje narodne pesmi. Po prvih poskusih doma zbor medtem nastopa ob različnih priložnostih tudi drugih krajih. Od leta 2016 dalje ga vodi Patrick Quaggiato s trenutno 30 pevkami in pevci različne starosti.

S skupno pesmijo »Marija pomagaj nam sleherni čas«, so se tamburice, pevci in ljudstvo zahvalili za lep duhovni koncert.

Šmarnice nas vodijo k Mariji

Baročne orgle so naznanile začetek slovesne šmarnične pobožnosti, ki jo je vodil dekan dekanije Beljak dežela Stanko Olip. V svojem nagovoru je izpostavil pomen Božje matere Marije, ki je v časih stiske ostala blizu Jezusovim prijateljem. Povedal je, da nas šmarnice »vodijo k Mariji, ki je naša svetovalka, in nas bodrijo, da iščemo primerno molitev za najrazličnejše trenutke življenja, svetuje pa nam tudi, da postanemo dojemljivi za njene tako močne življenjske namige«.

Slovenski dan povezal številne rojake

Petim litanijam, izjemnemu biseru slovenske ljudske pobožnosti in mogočni sklepni prošnji vernikov »Marija skoz življenje«, je sledilo še prijetno druženje ob agapi na sončnem trgu pred stolnico, ki je vrh stolpa veselo naznanjala obisk prijateljev pritrkovalcev iz Goriških Brd. Slovenski dan pri Gospe Sveti je segel do srca in povezal številne rojakinje in rojake, ki se bodo tudi v prihodnjem letu na zadnjo nedeljo meseca maja spet zbrali na znamenitem romarskem kraju.