Postavljanje velikih romanov na gledališki oder je vedno tvegano početje. Goran Vojnovič se je lotil priredbe obsežnega romanesknega ciklusa sodobnega norveškega avtorja Karla Oveja Knausgårda. Ta pisatelj piše podobno kot letošnji Nobelov nagrajenec Jon Fosse, namreč na obzorju bibličnih podob. Oba sta tudi sodelovala pri novem prevodu Svetega pisma v sodobni norveški jezik. Zato se ne smemo čuditi, da se tudi začetek odrske priredbe romana »Jutranja zvezda« začenja s pretresljivim pogrebnim govorom evangeličanske pastorke Katherine. Konča ga takole: »Zdaj si v Božjih rokah … Življenje je sveto in prav smrt ga posvečuje, smisel življenja pa je Bog.« Ko ji agent pogrebnega zavoda očita herezijo, ga zavrne, češ da že njegov očitek pove, da sploh ne ve, o čem govori.

Pisatelj pa želi govoriti o rečeh, ki jih pozna iz življenja, o obupu, bolečinah in hudih zapletih. Že v svojih prejšnjih romanih je uprizoril podobe iz lastnega življenja, pripetljaje svojih sorodnikov in znanc...