Pridevnik zvest (gr. pistós) pomeni zvest in zanesljiv ter tudi polnost vere, zvestoba veri. Pridevnik pistós se torej uporablja za človeka, ki je zaupanja vreden, veren oziroma verujoč. Izhaja iz glagola peíthō, kar (v pasivni obliki) pomeni biti prepričan, imeti zaupanje v to, kar je resnično.

Korenina glagola peíthō je namreč pístis (vera). Kristus blagruje zvestega (gr. pistós) in preudarnega služabnika, ki daje služinčadi živež ob pravem času (Mt 24,45). Ker zna biti zvest v malem, je lahko postavljen čez veliko (Mt 25,21; Lk 16,10-12). Seveda se od oskrbnikov zahteva, da so zanesljivi (gr. pistós) (1 Kor 4,2), saj je zvest Bog, ki nas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom (1 Kor 1,9). Bog je tudi zvest v tem, da ne bo dopustil, da bi bili preizkušeni čez svoje moči (1 Kor 10,13; 2 Kor 1,18), zato smo povabljeni v trdno vero (gr. pístis) vanj, da ne bi bili več neverni, ampak verni (gr. pistós) (Jn 20,27). Pavel svoja pisma naslavlja...