Kot je znano, je vlada v petek predstavila tri sklope ukrepov, in sicer pomoč sektorju mleka, pomoč sektorju pogonskih goriv za kmetijstvo in ribištvo ter pomoč na področju gnojil in repro materiala. Prvi mož KGZS Roman Žveglič poudarja, da pozdravljajo odločitev vlade, »da je prepoznala, da je primarno kmetijstvo v res težki finančni situaciji.«

 Predsednik KGZS Roman Žveglič. FOTO: KGZS

Cene vhodnih surovin rastejo, odkupne cene pa ne dosegajo teh rasti

Žveglič ocenjuje, da obljubljena vladna pomoč pomeni le blažitev krize na kmetijah. »Izredno visoki so stroški vhodnih surovin, odkupne cene pa ne dosegajo teh rasti. Z vlado bomo vse rešitve - vlada je namreč zdaj pripravila le usmeritve - dobro uskladili, da bodo ti ukrepi dosegli svoj namen, razen za sektor mleka, ta zadeva je že pripravljena v uredbi in usklajena s prejšnjo vlado,« pravi Žveglič in dodaja, da obljubljena pomoč ne bo vplivala na trende odkupnih cen, ker je vmes še mnogo dejavnikov.

 Tudi kmete so prizadele višje cene pogonskih goriv, gnojil ter drugega materiala. FOTO: Jože Potrpin

Košarica 15 izdelkov

Kot je na petkovi predstavitvi ukrepov napovedal predsednik vlade Robert Golob, pristojno ministrstvo za hrano pripravlja košarico 15 izdelkov. »Prek nje bomo ves čas nadzirali spremembe cen izdelkov. Ne gre za reguliranje, cen ne bo določala vlada, temveč trgovci. Vlada bo poskrbela, da bodo te cene primerljive in tudi da bodo javno znane. To pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, pri katerem trgovcu se mu splača kupovati.«

Skozi nizko ceno lahko trgovec po domače povedano stisne za vrat dobavitelja, ki ima nizko ceno, ostali členi v verigi pa zaradi tega trpijo. (Roman Žveglič, predsednik KGZS)

Žveglič pravi, da v KGZS podpirajo košarico 15 izdelkov, a bi si želeli nadgraditi to rešitev »in to tako, da bi sprejeli zakon, s katerim bi določili, da mora biti na ovitku teh živil razrez cen, koliko kdo od končne cene dobi. Torej, koliko dobi kmet, koliko živilsko predelovalna industrija, koliko trgovina in koliko država prek davka. Če bomo šli samo na nizko ceno, je lahko ta slika izkrivljena. Skozi nizko ceno lahko trgovec po domače povedano stisne za vrat dobavitelja, ki ima nizko ceno, ostali členi v verigi pa zaradi tega trpijo.«

»Vlada z ukrepom malo pozna, saj je žetev v polnem teku«

Vladno odločitev, da država prek Zavoda za blagovne rezerve odkupi ves letošnji pridelek pšenice, v KGZS sicer pozdravljajo, »se pa bojimo, da je vlada s tem ukrepom malo pozna, kajti žetev je že v polnem teku. Tak podvig je namreč kar precejšen logistični zalogaj, z vlado se pa nismo še niti začeli pogajati o cenah.«

Komisija za prodajo žit, ki je junija zasedala v Ljutomeru, za pšenico najvišje kakovosti A+, ki je bo malo, predlaga ceno 410 evrov za tono, za razred A 390 evrov za tono, za B2 in B1 370 in 350 evrov na tono, za krmno pšenico razreda C pa 330 evrov na tono.

Izvoz in uvoz pšenice lani skoraj poravnana

Slovenski kmetje so lani pridelali 152.627 ton pšenice. Država je uvozila 95.408 ton pšenice, največ iz Madžarske (55.743 ton). Na drugi strani pa jo je izvozila 94.731 ton, največ v Italijo, kar 78.733 ton, kažejo podatki statističnega urada.

Domača proizvodnja žit je sicer v letu 2020 dosegla 749.000 ton, kar je za 17 % več kot v letu 2019, domača potrošnja žit pa je bila 848.000 ton, kar pomeni, da je bila stopnja samooskrbe z žiti pred dvema letoma 88-odstotna, medtem ko je bila leta 2019 75-odstotna.