Po petdesetih letih duhovništva se nehote oziram nazaj na prehojeno pot, od kaplanskega mesta v mestni župniji, do župnijske upravitelj v vaški župniji in župnikovanja v delavsko kmečki župniji. Vsa ta obdobja imajo v mojem spominu posebno mesto.

S strahom sem začel pastoralno dejavnost

Kot mlad duhovnik sem z veseljem in tu s strahom začenjal svojo pastoralno dejavnost, pri verouku, pri mladinskih srečanjih, pri spovedovanju, pridiganju. Posebej me je veselilo delo z otroki in mladimi, z velikim strahom pa sem odhajal v spovednico, ker sem se zavedal, da morda ne bom kos različnim problemom in izpovedim, ki jih navadno slišiš prav tam.

Kip sv. Petra v župnijski cerkvi sv. Petera v Šempetru v Savinjski dolini.

Vedno sem uslišan, tako ali drugače

Sem zelo čustven ter sem velikokrat čustveno podoživljal stiske in razočaranja, ki sem jim bil priča, bodisi v spovednici, bodisi pri pogrebih. V takšnih trenutkih velikokrat nisem vedel, kaj naj rečem, kako naj potolažim, kako naj spodbujam. V veliko uteho in pomoč mi je bila in je molitev, posebej molitev k Svetemu Duhu. Z gotovostjo lahko rečem, da sem vedno uslišan, tako ali drugače. Vse to mi je dajalo moči in poguma in utrjevalo zavest, da sem se pravilno odločil postati duhovnik. V različnih župnijah so različni vidiki duhovnikovega delovanja.

Vedno je bil z mano dobrotljivi Oče

Skozi vsa ta leta sem bil vesel in sem vesel, da me v mojem poklicu spremlja Božji blagoslov in Marijina priprošnja. Velikokrat sem to občutil v čisto konkretnih dogodkih, ki so se mi zdeli nerešljivi, pa so se proti pričakovanju mnogih vendarle uresničili. Ko se zdaj oziram nazaj, mi vedno znova prihaja v zavest, da je bil z mano dobrotljivi Oče. Še posebej v trenutkih, ko se zdiš majhen in nepomemben, ko se s strahom lotiš na videz nemogočega, pa se mnogokrat izpelje na popolnoma drugačen način.

Kip sedeče Marije z Jezusom, t. i. Šempetrska Madona, ki je nastal med letoma 1310 in 1320, predstavlja višek gotske umetnosti in spada med najlepše gotske kipe na Slovenskem. VIR: splet

Biti prijazen, dober in čim manj vpadljiv

Moje poslanstvo je biti prijazen, dober in čim manj vpadljiv. V vseh teh letih sem ugotovil, da sta prijaznost in dobrota ključ do srca tistih, ki jih srečuješ, četudi marsikdaj naletiš na drugačen odziv. Nasvet mladim duhovnikom: pastoralna modrost pred aktivizmom.

Preberite tudi: Župnija Šempeter v Savinjski dolini [REPORTAŽA]

Portret je objavljen v 44. št. Družine v reportaži o župniji Šempeter.