Zbran denar od vstopnic je namenjen Društvu Junaki 3. nadstropja, ki pod svojim okriljem združuje otroke z rakom, ki se borijo s to zahrbtno boleznijo v Pediatrični kliniki v Ljubljani, ter njihove starše.

Župnik in zdravnik, vsak od njiju avtor dveh knjig. Grosupeljski župnik Martin Golob je najprej izdal uspešnico Na spletni prižnici, ki opisuje njegove stike s sledilci v času epidemije, v enovito celoto pa jih je uredil sodelavec Aleteie Lojze Grčman. Njej je pred kratkim sledila druga z naslovom 365 dni z Božjo besedo.

Martin Golob o tem, kje in kako sam najde mir. FOTO: Tatjana Splichal

Infektolog David Zupančič pa se je najprej podpisal pod knjigo Življenje v sivi coni, ki je nastala v času pandemije covida-19. Njegova druga pa je pripoved o iskanju miru v hektičnem vsakdanjiku in nosi naslov Znanost mirnega življenja.

Odlično razpoloženi David Zupančič. FOTO: Tatjana Splichal

Za mir so pomembni čisti odnosi

Več sto zbranih v polni Festivalni dvorani je najprej nagovoril Martin Golob, ki se je razgovoril o tem, kako sam najde mir: »Mir imam tukaj noter. V srcu vedno nosim mir, kadar delam dobro. Vedno, ko imam občutek, da sem na pravi poti in sledim Bogu ter da sem v tem, kar je moje poslanstvo,« je dejal Golob, ki je že dobro desetletje župnik: »Najbolj sem miren takrat, kadar sem blizu ljudem. Za mir v mojem srcu so zelo pomembni čisti odnosi. Največkrat nas ravno odnosi bremenijo. Dostikrat mi ljudje potarnajo, kako so žalostni zaradi težkih situacij v družini. Odnosi zelo močno vplivajo na to, ali je človek v srcu miren ali ne. Svoj mir črpam tudi v odnosu do Boga.«

»Za mir v mojem srcu so pomembni čisti odnosi.« FOTO: Tatjana Splichal

Mir je v nas samih

Grosupeljski župnik je ljudem položil na srce, naj iščejo mir v sebi. »V mislih imam primer gospe, ki je ni več med nami. Njena diagnoza je bila zelo težka. Vedela je, koliko časa bo še živela. Poklicala me je in prosila, naj jo obiščem. Zelo lepo sva se pogovarjala, občutil pa sem, da je v njej poseben mir. Vprašal sem jo, od kje ta mirnost. Pa mi je dejala: 'Mirna sem, ker imam urejene odnose in imam občutek, da sem svoje naredila. Z vsemi sem spravljena, tudi z Bogom. Poleg tega sem sprejela svoj križ, to bolezen in naj se po božje zgodi.' To je bistvena stvar v našem življenju, da znamo sprejemati sebe, svoje bližnje, službo …« Miru ne moreš kupiti in kar tako posedovati. Vse skupaj je en velik dar, razmišlja avtor dveh knjig. »Mir najdem tudi v molitvi in Bogu. Vidim, koliko moči mi prinese. To je dar. To, da smo danes tukaj, je dar. Sprejmi ta dar, živi ta dar.«

Za glasbeni predah je poskrbela Eva Boto. FOTO: Tatjana Splichal

O soočanju s smrtjo

Za Golobom je oder »zavzel« specialist infektolog David Zupančič, ki meni, da trajnega notranjega miru človek ne more najti, če svoje empatije oziroma sočutja ne usmeri navzven. Sam se pri delu večkrat sooča s smrtjo. »Vsi imate najbrž že kako izkušnjo s smrtjo, a predstavljajte si, da ta izkušnja pride od dvakrat do trikrat na teden. Ena najhujših stvari, ki me je pretresla pri vstopu na fakulteto, je bila, da se zaveš, da tudi otroci zbolijo in da tudi otroci umrejo. Zame so starši, sploh pa ti junaki iz 3. nadstropja, najbolj pogumni ljudje, ki sem jih spoznal v življenju,« pravi Zupančič, ki je z občinstvom delil zgodbo svoje babice, ki je umrla pred nekaj meseci, le nekaj dni pred smrtjo pa se je srečala z župnikom Martinom Golobom, ki je bil ravno takrat na obisku v Domu starejših občanov Grosuplje. Za prijetno srečanje in pogovor se je zdravnik in mladi očka včeraj zahvalil Golobu, ki ni vedel, da je to prav Davidova babica.

Knjige Martina Golob in Davida Zupančiča. FOTO: Tatjana Splichal

Je smrt vsemogočna?

Tako delo duhovnika kot zdravnika, ki sta se včeraj prvič srečala v živo, je poslanstvo, ki traja 24 ur na dan. »Zdravnik si vedno, ne le tistih osem ur, ko si v službi. Tudi če bi kdo od vas zdaj padel dol, bi odložil mikrofon in vam pomagal. Če ne bi uspelo, pa imamo tukaj Martina,« se je pošalil mladi zdravnik in s tem poskrbel za spontan izbruh smeha med obiskovalci, ki ga kljub na trenutke resni tematiki ta večer resnično ni manjkalo. Svoj nagovor je zaključil z verzi poljske pesnice Wisławe Szymborske o smrti: »Kdor trdi, da je smrt vsemogočna, je sam živ dokaz, da vsemogočna ni. Ni ga takega življenja, ki ne bilo vsaj za hip nesmrtno.«

Nuša Lesar v pogovoru z zdravnikom in župnikom. FOTO: Tatjana Splichal

Bog odpušča nerodnost, ne pa tudi vedno neumnosti

Samostojnima nagovoroma je sledil sproščen klepet z voditeljico večera Nušo Lesar, ki je 36-letnega župnika najprej povprašala o njegovi iskrenosti. Ali ima zaradi nje kdaj kakšne težave? »Fino je, če poveš, kar si misliš, a pomemben je način, kako to poveš. To je včasih kar izziv. Tudi meni gre kdaj kdo na živce,« je priznal in poudaril, da je dobro, da se zavedamo, da nismo popolni. »Nemogoče je, da bi bil popoln, ker sem samo človek in imam svoje omejitve in pomanjkljivosti. To je v redu.« »Bog odpušča in tako tudi vam,« ga je potolažila voditeljica. Golob ji je pronicljivo odvrnil: »Bog odpušča nerodnost, ne pa vedno neumnosti.«

Knjiga Na spletni prižnici je izšla pri Založbi Družina. FOTO: Tatjana Splichal

»Bi me vi pokopali?«

Oba sta zelo prisotna na družbenih omrežjih, prek katerih sta v stiku s sledilci. Čeprav se zavedata pomena digitalne komunikacije, pa oba v ospredje postavljata žive stike in odnose. Sploh Martin je zaradi svoje odprtosti deležen velike pozornosti. Ljudje se nanj obračajo z različnimi prošnjami, ki jim z veseljem, če le more, ustreže. »Nerodno pa je, če dobiš sporočilo s prošnjo: 'Gospod župnik, a bi vi mene pokopali?' Na to vprašanje pa zelo težko odgovorim 'z veseljem'« (smeh in aplavz v dvorani). David mu je odvrnil: »Danes sem ugotovil, da imava kar nekaj skupnih stvari, ampak česa takega me pa še nobeden ni vprašal.«

David in Martin sta se lepo dopolnjevala in dokazala, da imata odličen smisel za humor. FOTO: Tatjana Splichal

Bela halja je odgovornost

Od nedavnega specialist infektologije je priznal, da je kot zdravnik vseskozi pod stresom, da se ne sme zmotiti, saj so zdravniške napake lahko usodne za človekovo življenje. »Bela halja je velika odgovornost. Naš poklic je tako krasno dvoličen. Ne smeš se zmotiti, ampak vsi se motimo. Iz napak se največ naučimo. Pomembno je, da delam s pravim namenom in za bolnika.«

Predstavniki založb Družina in Mladinska knjiga z gostoma večera, Evo Boto, Nušo Lesar in predsednico Društva Junaki 3. nadstropja Urško Kolenc. FOTO: Tatjana Splichal

Skupaj za Junake 3. nadstropja

Konkurenčni založbi, Družina in Mladinska knjiga, sta dokazali, da sodelovanje lahko obrodi lepe sadove. Zbrani denar od vstopnic bo namreč namenjen Društvu Junaki 3. nadstropja. Direktor Založbe Družina Tone Rode je ob tem odmevnem dogodku povedal: »Ni samo po sebi umevno, da se dve zelo različni založbi, tudi po velikosti in nagibih, srečata in pomagata nekomu tretjemu. Pokazali smo, da se v Sloveniji da sodelovati za dobro, za lepo, za resnično.«

Direktor Založbe Družina Tone Rode. FOTO: Tatjana Splichal

Predsednica uprave Skupine Mladinska knjiga Karmen Pangos pa je dodala, da »smo v tej dvorani združili veliko izjemnih vrednot: povezovanje, dobra dejanja in srčnost. Povezali smo se in pokazali, da je mogoče združiti dve uspešni založbi, dva uspešna avtorja in dve najbolj brani knjigi – vse to pa zaokrožili za dober namen, za junake 3. nadstropja«.

Predsednica uprave Skupine Mladinska knjiga Karmen Pangos. FOTO: Tatjana Splichal

Ob koncu prisrčnega večera se je predsednica Društva Junaki 3. nadstropja Urška Kolenc, ki je izgubila hčerko zaradi raka, zahvalila za dobrodelno gesto založb in vsem obiskovalcem, ki so z nakupom vstopnic podprli njihova prizadevanja.

Predsednica Društva Junaki 3. nadstropja Urška Kolenc. FOTO: Tatjana Splichal

Po koncu pogovora je bil čas za pisanje posvetil v knjigo. FOTO: Tatjana Splichal

Veseli obrazi po pogovoru. FOTO: Tatjana Splichal

Še več utrinkov z dogodka si oglejte v fotogaleriji Tatjane Splichal.

1/16