Foto: Tatjana Splichal

Ko se peljemo iz Celja po stari cesti v Maribor, se v Škofji vasi pred nami odpre pogled na vojniško župnijo, ki spada v celjsko škofijo in dekanijo Nova Cerkev. Že od leta 1973 župnijo vodi Anton Perger, ki je lani obhajal zlato mašo. V Vojniku pred nami zablestijo župnijska cerkev sv. Jerneja in tri podružnične cerkve. Najstarejša je cerkev sv. Florijana, ki na florjanovo zbere številne gasilce, v postnem času se zbirajo h križevemu potu pri cerkvi Device Marije, od sv. Jurija do sv. Mihaela pa so v tej cerkvi vremenske maše. Pri sv. Tomažu se zberejo na lepo nedeljo in za sv. Janeza k blagoslovu vina.


Foto: Edi Fidler

V župniji je živopisano dogajanje. Mešanemu župnijskemu zboru sledi po nekoliko mlajši sestavi mešani pevski zbor Forte, vsem pa je v veliko veselje otroški zbor Hozana. Pomoči potrebne odkrivajo budna očesa sodelavk župnijske Karitas (ŽK), ki materialno pomoč (predvsem v hrani) tudi razdeljujejo. Ministranti z veseljem strežejo pri mašah, mladi se zbirajo v skupini animatorjev, župljani pa se vključujejo v molitveno, svetopisemsko ali zakonsko skupino, kjer se povezujejo in duhovno hranijo.


Foto: arhiv župnije Vojnik

Pri vodenju župnije so župniku v oporo člani ŽPS. »Lahko se zanesem nanje in so mi v oporo. So zagnani in naredimo, kolikor se da.« Bogu je hvaležen tudi za odlične ključarje, ki pri vsem pomagajo. Župnika odlikujeta veselje in vedrina, sam pa pravi, da ni vedno tako in da tudi joka, ko se srečuje s preizkušnjami, vendar se zna poveseliti z vsemi in v vsem, kar prinaša življenje, v pridigah pa nagovarja in spodbuja k dobremu.

»Moje vodilo je, da ne delam razlike med vaši, naši in skušam do vsakega biti najprej človeški,« o svoji odprtosti do vseh pove župnik Anton. Odzivi pa so različni: ponekod ga sprejmejo z odprtimi rokami, drugod ga tudi zavrnejo, češ da nimajo nič z njim. Ugotavlja, da je zadnje čase v župniji več muslimanov, ki imajo spoštljiv odnos do sošolcev, ki hodijo k verouku, in kup priseljencev, ki z viška gledajo na tiste, ki hodijo.