Na poti smo se najprej ustavili pred reko Muro, v Prlekiji, in obiskali Veržej. V centru nas je sprejela Urša Ambrož in priznati moramo, da tako izčrpnega in zanimivega vodenja že dolgo nismo bili deležni. Poleg ogleda stalne razstave o rokodelstvu in obrti ter izdelkov v trgovini smo doživeli pravo lončarsko šolo z nazornim prikazom izdelovanja lončene posode, tako značilne za kraje ob Muri. Ter izvedeli, da ima glina in delo z njo tudi terapevtski učinek.

Romarji so v lončarski šoli v Veržeju izvedeli, da ima glina in delo z njo tudi terapevtski učinek.

V trgovini smo se kar zadržali in si vsi, od najmlajšega do najstarejšega, z veseljem ogledovali najrazličnejše lončarske in druge izdelke domače obrti. Med njimi je bilo veliko zanimivih in uporabnih izdelkov in marsikdo si je kupil spominek ali pa kakšen predmet za vsakdanjo uporabo. Ob koncu obiska se je prilegla degustacija, tokrat ne prleškega, temveč rokovnjaškega piva, ki smo ga ponudili tudi prijazni gostiteljici Urši, in nekaj sladkih dobrot iz naših popotnih torb.

Pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora župnije Krašnja so praznovanje tridesete obletnice delovanja zbora, skupaj s člani ŽPS, zaključili z romanjem na vzhod Slovenije. FOTO: arhiv župnije Krašnja

Nato smo se podali na pot prek Mure in se usmerili proti Odrancem, kjer stoji mogočna cerkev Svete trojice. O njeni sicer kratki, toda bogati in zanimivi zgodovini in vseh pripetljajih ob gradnji nam je spregovoril tamkajšnji župnik Alojzij Kozar ml., ki nam je tudi podrobno razložil pomen osmih stebrov in slik med njimi. Tu smo obhajali tudi sveto mašo, ki jo je ob somaševanju Gregorja Luštreka daroval Bernard Rožman, pri njej pa smo še posebej molili za vse žrtve potresa v Turčiji in Siriji. Po maši smo si vzeli še čas za ogled cerkve in si lahko za spomin kupili »odranski penez«.

Romarji so bili prevzeti nad »Belo golobico«, najbolj poznano Plečnikovo cerkev v Bogojini.

Prek prekmurskih ravnic nas je pot vodila proti Lendavi do znamenitega stolpa »Vinariuma«. Že od daleč nas je pozdravil čudovit pogled na prekrasno tako imenovano »Belo golobico«, najbolj poznano Plečnikovo cerkev v Bogojini. Tako kot zunanjost nas je prevzela tudi notranjost cerkve. Prisluhnili smo kratkemu opisu najpomembnejših znamenitosti svetišča, nato pa še zapeli nekaj pesmi, da smo preizkusili njeno akustičnost.

Seveda se po takem dnevu prileže tudi kaj dobrega za pod zob in marsikdo ve, da se v Prekmurju nikoli ni slabo jedlo in pilo. Tudi tokrat se niso izneverili svoji tradiciji. Dobro smo se podprli in za konec še veselo zapeli ter se zadovoljni in polni novih vtisov odpravili proti domu.