Škof Jamnik se je v pridigi zahvalil skrbnemu župniku Virantu, ključarju, županu in vsem domačinom, ki so se s tolikšno zavzetostjo in pogumom že pred nekaj leti lotili tako zahtevnega projekta. Posebej je poudaril, kako naj bi lepota obnovljenih oltarjev odsevala v »lepoti« naših medsebojnih odnosov. Prizadevali naj bi si za pristnost in iskrenost ter zaupali v moč in razsvetljenje Duha Resnice, ki naj nas vodi na poti pričevanja za Vstalega Kristusa. 

FOTO: arhiv škofa Jamnika

Kot apostoli smo tudi mi poklicani in poslani, da smo misijonarji upanja in poguma ter veselja do življenja, je poudaril škof Jamnik. Časi, v katerih živimo, so naša priložnost in izziv, da kot kristjani vsakdo na svoj način spregovorimo o dostojanstvu vsakega človeka, predvsem pa, da bo iz našega življenja odsevalo evangeljsko upanje in veselje.

FOTO: arhiv škofa Jamnika

Zahvala župnika ob koncu maše

Ob koncu bogoslužne slovesnosti se je tudi župnik Virant zahvalil vsem, ki so bili kakor koli vključeni v obnovo oltarjev: ključarju Francu Knavsu za pobudo, da so se podali v obnovo oltarjev in za zbrane prispevke vaščanov; občini Bloke, ki je prispevala polovico sredstev za obnovo; županu Jožetu Dolesu, ki ima, tako župnik Virant, »ob vseh potrebah in investicijah čut tudi za ohranjanje kulturne in sakralne dediščine našega kraja«.

FOTO: arhiv škofa Jamnika

»Ne bi bilo lepo in prav, če bi se naša generacija v zgodovino vpisala kot tista, ki ji ni bilo mar za naše najstarejše (in verjetno edine) spomenike naših prednikov,« je v zahvali poudaril domači župnik. Obnove oltarjev so vedno velik zalogaj, »toda če so zmogli naši predniki iz nič zgraditi ne samo oltarje, ampak cele cerkvice, in to v neprimerno skromnejših časih«, potem ne bi smelo predstavljati težav, da jih danes vzdržujemo, »saj smo gmotno neprimerno bogatejši«. 

FOTO: arhiv škofa Jamnika

Iskrene zahvale je bil deležen tudi restavrator Lojze Mušič, ki je bil pripravljen sprejeti to delo, da so po mesecih vztrajnega in potrpežljivega dela oltarji lahko zasijali v novi luči. Zahvala je bila namenjena tudi »sinovom za pomoč in ženi Poloni za njegovo občasno odsotnost od doma«. Na koncu se je župnik zahvalil tudi vaščanom za vse denarne prispevke, pa tudi vernikom od drugod, ki so bili pripravljeni darovati za obnovo te dragocene sakralne dediščine.