Papež Benedikt XVI. je včerajšnjo slovesno sveto mašo daroval v rimski župniji sv. Janeza od Križa, ki se nahaja v severnem predelu italijanske prestolnice. Ob svojem prvem obisku te razmeroma nove cerkve, posvečena je bila leta 2001, je sveti oče župljane spomnil, da so soodgovorni za Cerkev in njeno poslanstvo. Po papeževih besedah je njihova naloga, da bogoslužni prostor spremenijo v okolje, kjer bodo z lahkoto prisluhnili Božji besedi, saj je Sveto pismo 'središče porajanja novega življenja', kot je knjigo vseh knjig slikovito označil sveti oče.

Benedikt XVI. je družine in mlade nagovoril, naj bodo dejavno udeleženi v oznanjevanju evangelija in naj ne čakajo, da bodo to namesto njih storili drugi. Postanejo naj 'Jezusovi misijonarji', je dejal papež, v svoji skupnosti naj ljudi učijo moliti in živeti življenje kot Božji dar. Kot smo slišali tudi v včerajšnjem evangeliju, nas Bog vse vabi k osebni spremembi, saj ga skrbi za naše dobro, našo srečo in naše odrešenje.

Papeža so na njegovem obisku v župniji sv. Janeza od Križa spremljali številni duhovniki, med njimi rimski vikar, kardinal Agostino Vallini, ter krajevni župnik p. Enrico Gemma.

Po končani mašni daritvi se je sveti oče vrnil v Apostolsko palačo v Vatikanu za molitev angelovega češčenja. V nagovoru pred molitvijo je poudaril, da bi morali ljudje trpljenje razumeti kot priložnost za doseganje 'višjega dobrega', vendar je po njegovih besedah za razumevanje trpljenja potrebna resnična modrost.

Da bi prepoznali Božjo navzočnost v svojem življenju, moramo prepoznati lastno revščino. Bog se namreč ne razodeva tistim, ki 'so prežeti z aroganco in lahkomiselnostjo, pač pa tistim, ki so siromašni in ponižni'. Jezus nas, je povedal papež, vse vabi k spreobrnjenju. Nesreče in žalostni dogodki naj nam predstavljajo priložnost za razmislek, naj nas prepričajo o tem, da brez Boga ni moč preživeti, da pa bomo le z Njegovo pomočjo zmogli spremeniti svoje življenje. Bog nas v svoji dobrosrčnosti nikoli ne preneha klicati, naj pridemo k Njemu, naj rastemo v Njegovi ljubezni, naj živimo v radostnem veselju.

Znotraj vsega trpljenja in žalovanja, pravi papež, potrebujemo resnično modrost, da se naučimo človeško življenje opazovati z Božjimi očmi, saj Bog svojim otrokom vedno želi le najboljše, vendarle pa včasih dopusti, da nas preizkuša bolečina ter nas preko trpljenja privede do 'višjega dobrega'.