Slovenci smo končno postajali gospodarji na svojem

Kot je v uvodu zapisal urednik številke Aleksander Žižek, so Celjani leta 1918, še bolj pa leta 1921, začutili, da se dogaja nekaj velikega – da se v temeljih ruši večstotletni državni okvir in sesuva nemški politični primat, da z vstopom v novo, po krvi, jeziku in rodu sorodnejšo državno tvorbo, Slovenci končno postajamo gospodarji na svojem – najprej v širšem slovenskem, končno pa še v lokalnem okviru.

»Navdušenje in zanos tedanjih Celjanov si z lahkoto predstavljamo in ga razumemo. Z uresničitvijo stoletnih sanj o slovenski politični afirmaciji na mestni ravni je prišla tudi priložnost za dokazovanje in samozavest.

Mesto je v teh razmerah potrebovalo samozavestnega, smelega, podjetnega in garaškega očeta, potrebovalo je Jura Hrašovca.«

Bil je starosta celjskih Slovencev

Juro Hrašovec je bil izrazito delovna osebnost, ki je na številnih področjih zaznamovala življenje Celja že v avstrijski dobi in nato do konca prve jugoslovanske države, zato so ga upravičeno imenovali »starosta celjskih Slovencev«.

Hrašovčevo županovanje, ki je trajalo do leta 1927, je bilo vrhunec njegove bogate družbenopolitične kariere, ki se je začela že v 80. letih 19. stoletja.

S svojo življenjsko energijo in več kot šestdesetletnim javnim delovanjem predstavlja nedvomno eno najpomembnejših osebnosti prve polovice 20. stoletja pri nas.

Prispevki, ki so objavljeni v tokratni, tematski številki revije Zgodovina za vse, predstavljajo Juro Hrašovca kot liberalnega politika – enega izmed akterjev povezovanja slovenskega liberalnega tabora, spodbujevalca mestne gospodarske samozavesti, borca za slovenski jezik in kot predsednika Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Celju tudi velikega prijatelja slovanske vzajemnosti.

V prvih vrstah tudi ob rojstvu nove države

Življenjska, še bolj pa pot družbenega udejstvovanja Jura Hrašovca je tesno povezana z vsemi mejniki nacionalnega boja Slovencev od konca 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja.

Začenjalo se je z bojem za dosledno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic o uradovalnem jeziku na vseh nivojih uprave in sodstva.

Nadaljevalo se je z bojem za slovensko šolstvo ter prizadevanji za finančno in gospodarsko emancipacijo slovenskega meščanstva na Štajerskem.

Juro Hrašovca najdemo v prvih vrstah tudi ob rojstvu nove države, sooblikoval je politični zemljevid meščanskih strank v mladi jugoslovanski državi in na lastni koži občutil posledice preračunljivega političnega kupčkanja.

Prav zato njegova zgodba daleč presega lokalne, celjske okvire in omogoča raziskovalcu, da sledi identičnim procesom tudi v drugih okoljih ali pa Hrašovčevo perspektivo znanstveno argumentirano umesti v širši, nacionalni kontekst.

V celjskem občinskem svetu je deloval do leta 1935

Dr. Jurij Perovšek je pod naslovom Slovenec postane prvi Celjan predstavil izvolitev dr. Jura Hrašovca za župana leta 1921 in njegovo vodenje mesta Celje.

Prvi slovenski župan, ki je mesto vodil v letih 1921–1927, je zaznamoval življenje Celja že v avstrijski dobi in nato do konca prve jugoslovanske države.

V času njegovega županovanja so v Celju uredili ceste, obnovili mostove in javne zgradbe, postavili moderno javno razsvetljavo, odpirali nove mestne dele, uredili mestne finance ter občinska podjetja postavili na trdno in samostojno podlago.

V celjskem občinskem svetu je deloval do leta 1935, skozi ves čas prve Jugoslavije pa je bil dejaven tudi na številnih društvenih in drugih področjih ter kot odvetnik.

Kot prvi slovenski izvoljeni ter zgleden in zanesljiv upravljalec mesta ima v razvoju Celja zgodovinsko vlogo, vpeto v slovenski emancipacijski proces po razpadu habsburške monarhije in graditev slovenske tvornosti po prvi svetovni vojni.

Razstava z naslovom Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja

Naslov prispevka Damirja Žeriča je Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja.

Na prvih povojnih volitvah, 26. aprila 1921, je v Celju slavila Jugoslovanska demokratska stranka, njen član dr. Juro Hrašovec pa je bil 18. maja 1921 izvoljen za prvega slovenskega župana Celja.

V Pokrajinskem muzeju Celje so natanko sto let pozneje odprli razstavo z naslovom Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja, avtorja mag. Damirja Žeriča.

V muzeju hranijo dobršen del materialne zapuščine rodbine Hrašovec, vsebinsko jedro razstave pa predstavljata dva kratka življenjepisa, ki ju je Hrašovec napisal v letih 1936 in 1950.

Razstava odstira glavne poudarke Hrašovčevega delovanja – boj za enakopravnost slovenskega jezika, boj za ustanavljanje slovenskih šol, vpetost v ustanavljanje in delovanje slovenskih finančnih zavodov, povezovalno vlogo pri slogaštvu in obdobje njegovega županovanja.

»Naše krasno šolsko poslopje bodi odslej posvečeno slovenski mladini!«

Ostali prispevki so:

Vlasta Stavbar, »Laskam si, da sem bil vedno dober Slovenec, več pa ne«. Ustanovitev vseslovenske liberalne stranke;

Bojan Cvelfar, »Tozadevno akcijo je prevzel g. župan sam«, Dr. Juro Hrašovec in Jugoslovansko češkoslovaška liga v Celju;

Jure Gašparič, 1918: Odvetniki med dvema državama. Amalgam habsburške monarhije in nove jugoslovanske države;

Bojan Balkovec, »Za gerenta je imenovan ...«. Narodna in Deželne vlade SHS in imenovanje občinskih vodstev;

Jernej Kosi, »Razmere se bistveno razlikujejo od onih v ostali Sloveniji«. Prekmurski gerenti in občinsko poslovanje v Prekmurju (1919–1927);

Filip Čuček, »Izgubljena« Spodnja Štajerska. Mariborski poslanec Heinrich Wastian v graškem deželnem zboru (1918–1920);

Andrej Studen, »Naše krasno šolsko poslopje bodi odslej posvečeno slovenski mladini!«. Preustroj celjskega šolstva po prelomu leta 1918.

Septembra 2021 so na pročelju nekdanjega magistrata, danes Muzeja novejše zgodovine Celje, odkrili spominsko ploščo dr. Juru Hrašovcu. Vir: Celje.info