Ob izkopavanju brezna pod Macesnovo gorico, v katerem so našli posmrtne ostanke okoli 3.450 žrtev, se je vprašanje, ali je tem žrtvam mogoče dati ime, zastavilo še s posebno jasnostjo. V odgovor na to vprašanje smo v Družinini prilogi Slovenski čas novembra lani objavili seznam tistih žrtev s popisa Inštituta za novejšo zgodovino, ki imajo kot kraj smrti naveden Kočevski rog.

Seznam žrtev Kočevskega roga.pdf

Zgodba o Janezu Jančarju

Objavo so pospremile uvodne besede dr. Jožeta Dežmana, predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Opisal je eno izmed zgodb roških žrtev: »France Kozina, ki se je rešil iz brezna pod Macesnovo gorico, je zapisal, da je 'bil z nami tudi Janez Jančar iz Male Stare vasi pri Grosupljem'. Ko so se skušali rešiti po podrtem drevesu, 'se je lotil plezanja Janez Jančar, vendar je bolj nazadoval kakor napredoval. Obstal je ob deblu in rekel, da je zaman naš trud in da bo tukaj naš konec in grob.' V popisu smrtnih žrtev druge svetovne vojne in stalinističnega terorja po njej Janeza Jančarja zapišejo kot Ivana, rojenega 1. aprila 1923 v Mali Stari vasi. Izginil je junija 1945 v Kočevskem rogu.«

Vrniti ime vsaj nekaterim med njimi

In z njim so izginili še mnogi. Vsaj nekaterim med njimi želimo vrniti ime v javnem prostoru, zato ob letošnji roški spominski slovesnosti znova objavljamo seznam (vsaj nekaterih) žrtev Kočevskega roga s priimkom, imenom, letom rojstva in rojstnim krajem. Večinoma so bili to domobranci, nekaj policistov, pa tudi civilnih oseb.

Vabljeni na spominsko slovesnost v Kočevski rog

V petek in soboto, 2. in 3. junija, bo roška gozdna katedrala znova romarsko zadihala v spominu na žrtve revolucionarnih pobojev, pa tudi v prošnji za milost kesanja pri storilcih in za spravno moč odpuščanja. Več preberite TUKAJ.