Drugi dan zasedanja o zaščiti mladoletnih v Vatikanu so udeležencem o odgovornosti do nadrejenih spregovorili bombajski kardinal Oswald Gracias, Blase Cupich iz Chicaga in Linda Ghisoni z Dikasterija za laike, družino in življenje.

Kardinal Gracias: Žrtvam priznajmo trpljenje

Kardinal Gracias se je v luči skupnosti zavzel za pravičnost in zdravljenje ran. Zatrdil je, da je vsak posameznik odgovoren za celotno Cerkev. Udeležence srečanja je pozval, naj si prizadevajo za spreobrnjenje in brate škofe ali duhovnike opozorijo, če pri njih zaznajo problematično vedenje. Žrtvam zlorab pa je treba po njegovih besedah povrniti pravičnost in storilce privesti pred civilne oblasti. Žrtvam bomo omogočili ozdravljenje ran, če jim bomo priznali trpljenje, ki so ga doživeli, kar se doslej pogosto ni dogajalo. V tej luči je treba sprejeti ukrepe, da se kaj takšnega ne bi več ponavljalo, kar bo lahko zgled za reševanje problema zlorab v celotni družbi.

Kardinal Cupich: spreobrnjenje je nujno na vseh ravneh Cerkve

Kardinal Cupich je predstavil predloge za strukturno, pravno in institucionalno reformo obravnave zlorab. Tudi on je poudaril nujnost spreobrnjenja na vseh ravneh Cerkve in na vseh celinah. Kot je dejal, se verniki pogosto sprašujejo, zakaj v Cerkvi včasih prihaja do zaščite zlorabitelja ali ustanove namesto zaščite žrtve, in tako izgubljajo zaupanje.

Cerkev mora zato po njegovih besedah postati kot žalostna mati, Pietá, ki tolaži z Božjo nežnostjo. Kot temelje reforme na tem področju predlaga korenito in budno poslušanje, ki vodi do soočanja tudi s preteklimi napakami. V to delo naj bi vključili tudi laike, na ravni Cerkve pa oblikovali merila, po katerih bodo škofje vodili preiskave, načine prijav in konkretne postopke, ki jih je kardinal Cupich tudi navedel, da bi v ljudeh znova vzbudili zaupanje v ljubečo Mater, ki jih spremlja.

Linda Ghisoni: kot Božje ljudstvo moramo skupaj nositi rane žrtev zlorab

Popoldanski del zasedanja se je nadaljeval s predavanjem dr. Linde Ghisoni. Ghisonijeva je poudarila, da ne moremo reševati zlorab, če nimamo pred očmi žrtev, njihovih družin, zlorabiteljev, njihovih sodelavcev, nedolžno obsojenih, pa tudi tistih, ki so zlorabe prikrili, in tistih, ki so hoteli spregovoriti, pa so bili utišani. Navedla je primere ljudi, ki menijo, da je bolje ne govoriti preveč o zlorabah, saj to meče slabo luč na Cerkev, v resnici pa to počnejo tisti, ki zlorabljajo.

Ghisonijeva je spregovorila tudi o odgovornosti škofa za stalno vzgojo duhovnikov in njihovo duhovno rast ter dodala, da smo nosilci življenja Cerkve vsi: tako duhovniki kot tudi laiki in posvečene osebe. Zato naj bi iskali rešitve skupaj, vsak s svojega zornega kota, saj smo kot Božje ljudstvo poklicani skupaj nositi rane žrtev zlorab.

Tretji dan posvečen preglednosti

Tretji dan srečanja v Vatikanu so svoja predavanja na temo preglednosti predstavili afriška redovna predstojnica s. Veronica Openibo iz družbe Deteta Jezusa, műnchenski nadškof kardinal Reinhard Marx ter mehiška časnikarka in vatikanska dopisnica Valentina Alazraki.

S. Veronica: spolne zlorabe so zamajale verodostojnost Cerkve

S. Veronica Openibo je dejala, da so spolne zlorabe zamajale verodostojnost Cerkve, saj bi morala biti preglednost njena značilnost. Ne smemo se namreč osredinjati na strah ali sram, ampak na poslanstvo Cerkve, ki pravi, da moramo služiti v celovitosti in pravičnosti. Ko je razmišljala o vseh zlorabljenih otrocih in molku Cerkve ob tem, je točila grenke solze, je priznala s. Veronica. Do te sramotne in pohujšljive točke so nas po njenih besedah pripeljale naša mlačnost, hinavščina in želja po všečnosti, razloge za to pa je iskala v zlorabi denarja, moči, klerikalizmu ter zapostavljanju žensk in laikov, predvsem pa dejstvu, da so se odgovorni bali odziva medijev.

Redovnica je spregovorila tudi o drugih bolečih temah, kot sta prostitucija in trgovina z ljudmi. Poudarila je, da bi morali katoličani vplivati tudi na filmsko industrijo in ljudi, še posebej v bogoslovnih semeniščih, vzgajati na področju spolnosti in medčloveških odnosov. Zatrdila je, da prihodnjih duhovnikov ne smemo vzgajati, kot da so nekaj več.

Papežu se je zahvalila, ker je bil v primeru čilskih škofov sposoben spremeniti svoje mnenje, se opravičiti in ukrepati. S tem je postal zgled za vse nas.

Kardinal Marx: nepregledni upravni postopki vodijo do zlorabe moči

Kardinal Marx pa se je v svojem nagovoru osredinil na upravne postopke, ki morajo postati pregledni, saj v nasprotnem primeru vodijo do zlorabe moči in prikrijejo spolne zlorabe. Po njegovih besedah je bilo kar nekaj dokumentov o zlorabah uničenih, nekateri pa sploh niso bili napisani.

Valentina Alazraki: žrtve postavimo na prvo mesto

Dolgoletna mehiška novinarka Valentina Alazraki pri svojem delu spremlja zadnjih pet papežev. Škofom je dejala, da so časnikarji na njihovi strani in jih povabila, naj novic ne skrivajo, razen če želijo zlorabe prikriti, in naj žrtve vedno postavijo na prvo mesto.

Spokorno bogoslužje: Spolna zloraba je eno največjih ponižanj človeka

Pred zaključkom srečanja o zaščiti otrok in mladoletnih v Vatikanu so udeleženci v soboto zvečer pripravili spokorno bogoslužje, med katerim je pričevala ena od žrtev spolnih zlorab. Papež je na začetku bogoslužja molil, naj jim Bog usmiljenja podeli milost govoriti resnico in modrost, da bi razumeli, kje so grešili.

Moški iz Latinske Amerike je pričeval, da je zloraba eno največjih ponižanj, ki jih človek lahko doživi. Udeležencem srečanja je spregovoril o osamljenosti, na katero so obsojene žrtve, ki, ne da bi si to želele, živijo dvojno življenje: življenje z zlorabo in življenje, ko se zlorabe še niso dogajale. Ta razcepljenost po njegovih besedah v žrtvah traja vse življenje.

Predsednik Ganske škofovske konference je v nagovoru opozoril na izdano zaupanje, ki jim je bilo kot škofom izkazano, in zbrane povabil, naj premislijo, kaj lahko odslej delajo drugače.

Vir: Radio Ognjišče
Foto: Vatican Media