Zrmanja izvira na nadmorski višini 325 metrov, nedaleč od meje z Bosno in Hercegovino. Sprva teče proti jugu, nato se obrne na zahod, se skrije v ozko kanjonsko dolino in se po 69 kilometrih toka izlije v Novigrajsko morje, ki je povezano z Velebitskim kanalom.

Obrovac je oddaljen približno dvanajst kilometrov od izliva Zrmanje v Novigrajsko morje. FOTO: Andrej Praznik

Največje naselje ob Zrmanji je Obrovac, ki je od izliva oddaljen dvanajst kilometrov. Vanj se lahko pripeljemo z avtoceste ali jadranske magistrale proti Zadru (zapustiti ju moramo pred Masleniškim mostom), iz Benkovca ali iz Gračca prek 766 metrov visokega velebitskega prelaza Prezid.

Pešpot ob Zrmanji do slapa Jankovića buka se začne za opuščeno avtobusno postajo na desni. FOTO: Andrej Praznik

Odsev stanovanjskih blokov in čolnov

Obrovac je bil nekoč pomembno trgovsko središče na poti med severno Dalmacijo in notranjostjo Hrvaške. Skozenj so tovorili sol, živino, žito, les in druge dobrine. Nastal je na ovinku Zrmanje pod utrdbo, katere ostanki so se ohranili do danes. Zaradi pomembne lege je imel številne tuje gospodarje: Turke, Benečane in Avstrijce.

Tabla na začetku poti. FOTO: Andrej Praznik

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so v njegovi bližini postavili tovarno glinice, ki je bila ena najbolj zavoženih investicij socialistične Jugoslavije, zato so jo že leta 1981 zaprli. V tistem času se je število prebivalcev Obrovca potrojilo, bilo jih je 1.457. Leta 1991 so mestece zasedli srbski uporniki, 6. avgusta 1995 pa ga je osvobodila hrvaška vojska. Ob zadnjem popisu je imelo 966 prebivalcev.

Pot do Jankovića buka, zadnjega slapa na Zrmanji, ki ga že vidimo v daljavi, je dolga približno štiri kilometre. FOTO: Andrej Praznik

Obrovac leži na obeh straneh Zrmanje. Na njeni severni obali je vrsta stanovanjskih blokov, na južni se k vzpetini z ostanki utrdbe stiska staro mestno jedro, oba dela pa povezuje cestni most. Mnoge hiše so zapuščene in dotrajane. Na reki počivajo čolni in jadrnice, nad mostom, kjer so pred kratkim uredili mestno plažo, se kopa skupina mladih.

Slap Jankovića buk je visok približno tri metre. FOTO: Andrej Praznik

Široka kamnita pot

Kanjon Zrmanje dolvodno od Obrovca, kjer so snemali dogodivščine Winnetouja in Old Shatterhanda, si lahko ogledamo s turističnih ladjic in razglednih točk, gorvodno pa se lahko po njem tudi sprehodimo. Pred kratkim so namreč uredili štiri kilometre dolgo pešpot od Obrovca do Jankovića buka, zadnjega slapa na Zrmanji. Njen začetek označuje tabla za zapuščeno stavbo nekdanje avtobusne postaje na južni strani reke, kjer je na pretek parkirnega prostora.

Pobočja nad reko so večinoma kamnita, ob njej pa je precej zelenja. FOTO: Andrej Praznik

Čeprav kaže ura že pol šestih popoldne, je široka kamnita pot ob Zrmanji pregreta od celodnevne pripeke. Sončni žarki se odbijajo od gladine in strmih pobočij. Smeh kopalcev ostane za nami, hrup prometa potihne v daljavi. Imamo srečo: turistične ladjice in čolni so že odpluli nazaj proti morju, množica izletnikov z vodnimi skuterji pa se bo pripeljala šele čez dober teden. Zrmanja je namreč plovna do Jankovića buka.

Slap šumi, mlini pa ne meljejo več

Reka, obdana z zelenjem, vijuga, mi pa ji zvesto sledimo. Pot se niti za trenutek ne odmakne od nje, le dvakrat se zoži in privije k skalam. Na nasprotni obali ždi labod, malo stran preži na plen bela čaplja. Tik pod gladino lenobno plavajo ribe in na široko odpirajo bela usta. Ko v dlani zajamemo vodo in si osvežimo obraz, ugotovimo, da je topla in slana. Morje s plimo in oseko vpliva na reko vse do Jankovića buka, ki je od izliva oddaljen približno 17 kilometrov. Voda je pitna šele nad njim. Še dobro, da imamo s sabo dovolj pijače.

Ob slapu so razvaline starih mlinov. FOTO: Andrej Praznik

Približno uro po odhodu iz Obrovca se ob reki pokažejo ostanki nekdanjih mlinov. Ob njih je med bregovoma razpet tri metre visok slap. Pod njim je mogoče plavati, mi pa smo tokrat sezuli samo čevlje.

Most na Zrmanji pri naselju Muškovci. V njegovi bližini je dvesto metrov dolg slap Berberov buk in več gostinskih objektov. FOTO: Andrej Praznik

Malo naprej prekinja strugo Zrmanje jezero črpalne hidro­elektrarne Velebit. Njen cevovod gre daleč navkreber po pobočju Velebita do naslednjega jezera. Slaba dva kilometra jugovzhodno od elektrarne je naselje Muškovci (vanj se lahko pripeljemo s ceste proti Gračcu) s kampi, restavracijami, slapom Berberov buk in množico kopalcev. Še približno štiri kilometre gorvodno se v Zrmanjo izliva reka Krupa. Popotovanje po njenem slikovitem kanjonu, polnem zanimivosti, pa je že zgodba za prihodnje leto.

Še več fotografij si oglejte v spodnji fotogaleriji.

1/14