Razstavo o talcih v Zrečah je blagoslovil nadškof Marjan Turnšek. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej je bila maša, ki jo je daroval nadškof Marjan Turnšek. Skupaj z župnikom Petrom Leskovarjem sta spomnila na pomen spominjanja, na korenine, s katerimi živimo. Nadškof Turnšek je opozoril tudi na druga grobišča, tudi povojnih pomorov na tem območju, med drugim v Stranicah.

Nadškof Marjan Turnšek in župnik Peter Leskovar med mašo. FOTO: Ivo Žajdela

Rane, ki jih niti čas ne more zaceliti

Po maši je bila v stari cerkvi sv. Egidija spominska slovesnost. »Bil je četrtek 9. marca 1944 in bil je mrzel dan z nekaj centimetri snega in ob 11. uri je tu, na tem prostoru, bilo vse pusto, nikogar ni bilo tod mimo. Vojaki ki so ob 10. uri opravili svoje delo, so se odpeljali in le straža lokalne vojaške enote je še bila na svojem mestu. V zraku je bil še vonj po smodniku in rahel piš vetra je tu, pred ta prostor, pripihal vonj po krvi, ki je tekla po hribu in se zlivala na železniško progo. V zraku je tako bil vonj po smrti, smrti 20 mož, ki so tu končali svoja življenja. /.../ 20 mož, dvajset življenjskih zgodb, 20 družin ki so jim iztrgali moža, očeta, sina in odprle so se mnoge rane, ki jih niti čas ne more zaceliti.«

Nagovor župana Zreč Borisa Podvršnika. FOTO: Ivo Žajdela

Njih pogled se je ustavil na razpelu

»Smrtna obsodba jim je bila prebrana že v zaporu, tu, na vratih te stavbe, ki je danes ni več, so videli ta plakat, to smrtno obsodbo, ki bo tudi danes grozeče zrl v nas in na njem videli svoje ime. Njih pogled se je ustavil na tem razpelu, obdanem z jasminom in na njem videli obsojenca, ki je kakor oni, nedolžen okusil smrt. Gledal jih je z čutečimi očmi, razprostrte roke kot da so jih vabile v njegov objem in le nekaj trenutkov za tem so odjeknili streli.« S temi besedami je povezovalka Petra Mrzdovnik programa uvedla spominsko prireditev, nato pa prebrala imena dvajsetih ustreljenih.

Slikarka Sonja Hrastnik Jančič pred triptihom v spominski sobi. FOTO: Ivo Žajdela

Martin Mrzdovnik je napisal knjigo Zreški talci

Vseh teh 80 let so tukajšnji talci, pa čeprav so le trije med njimi bili domačini, bili del zgodovinskega spomina in nikoli pozabljeni. Že leta 1945 so na kraju streljanja postavili skromen spomenik, nekaj desetletij kasneje drugega, nekoliko večjega, še nekoliko kasneje so postavili sedanji spomenik, delo Vasilija Četkoviča iz Celja. Ob 70. obletnici so izdali knjigo življenjskih zgodb talcev z naslovom Zreški talci, ki jo je napisal Martin Mrzdovnik. Ob 80. obletnici se je izpolnila želja mnogih, da bi v Zrečah tudi imeli spominsko sobo, namenjeno ustreljenim.

Triptih slikarke Sonje Hrastnik Jančič. FOTO: Ivo Žajdela

Spominsko sobo je zasnoval Blaž Prapotnik

Zdaj se je uresničila z razstavo, ki bo »prostor miru, ljubezni in odpuščanja«. »Prostor ni muzej, zato v njej ni razstava, je soba, namenjena razmisleku, meditaciji o lepoti življenja, o vrednotah ki jih moramo živeti, da se ne ponovi ta dan in mnogi takšni, ki so polni smrti. Snovalci te sobe so hoteli s tem zgodovinskim gradivom in s umetniškimi slikami ujeti te trenutke na tem prostoru, preden so jih odgnali v smrt.« Zgodovinski del je zasnoval Blaž Prapotnik, umetniški del pa domačinka, akademska slikarka Sonja Hrastnik Jančič, ki je svoj triptih podrobno obrazložila.

Prvi del triptiha Sonje Hrastnik Jančič, talci pred razpelom na zreški cerkvi sv. Egidija. FOTO: Ivo Žajdela

Križani na zreški cerkvi sv. Egidija nekoč. FOTO: Ivo Žajdela

Križani na zreški cerkvi sv. Egidija nekoč. FOTO: Ivo Žajdela

O »skrajnih desničarjih«, nič pa o zločinih partizanov

Nekaj misli je povedal župan občine Zreče Boris Podvršnik, za govornika pa so izbrali Jerneja Štromajerja, člana zveze borcev in svetnika v občini Slovenske Konjice. Ta je po levičarsko deklamiral Karla Destovnika in nemarno omenjal »domače izdajalce« in »skrajne desničarje«. Nič pa o Pohorskem bataljonu in drugih komunističnih oziroma partizanskih enotah, ki so morile tudi tod okoli. O Pohorskem bataljonu, ki je pod vznožjem Pohorja ropal in ubijal, tudi s sekiro, je kar precej napisanega.

Nadškof Turnšek je nato blagoslovil spominsko sobo. Pel je pevski zbor Strune.

Spominsko sobo uvaja posebni pano. FOTO: Ivo Žajdela

Vzrok za streljanje talcev umor zakoncev Pukl

Vzrok za streljanje talcev 9. marca 1944 v Zrečah je bil umor krajevnega vodje Štajerske domovinske zveze Zreče in člana nemške kulturne zveze Avgusta Pukla ter njegove žene Erike (po domače Gruntnar) iz Loške gore pri Zrečah, partizani so ju ustrelili 9. novembra 1943.

Okupator je v povračilnih akcijah ubil 4.886 Slovencev, tako imenovanih talcev, kot odgovor na komunistično-partizanske »akcije«.

Razstava o zreških talcih. FOTO: Ivo Žajdela

Med ustreljenimi v Zrečah so bili trije domačini

Zjutraj 9. marca 1944 so okupatorjevi vojaki s tovornjakom pripeljali dvajset ujetnikov iz zapora v Mariboru in Celju. Postavljene v vrsto, z zavezanimi očmi, so jih v bregu blizu cerkve v Novi Dobrovi pri Zrečah ustrelili. Kdor ni umrl takoj, so ga ubili s strelom v tilnik. Od ustreljenih moških sta bila dva Hrvata in od Slovencev trije domačini, stari med 17 in 44 let: štirje od 17 do 19 let, deset od 20 do 30 let, trije od 31 do 40 let in trije od 41 do 44 let.

Razstava o zreških talcih. FOTO: Ivo Žajdela

Po izvedbi »smrtne kazni« je okupator izobesil zlovešče plakate

Po izvedbi »smrtne kazni« je okupator izobesil zlovešče plakate (oznanila), na katerih so bila imena vseh ustreljenih, pod njimi pa je bil podpis odgovor­nega za izvedbo zločinskega dejanja, vodje oborožene SS (Schutzstaffel) in policije za okupirano spodnjo Štajersko Erwina Rösenerja. Na plakatu so bila tudi imena ujetnikov, ki jih je okupator istega dne ustrelil v Trbovljah. Rösenerja so 30. avgusta 1946 v Ljubljani obso­dili na smrt in ga 4. septembra 1946 obesili.

Martin Mrzdovnik, Zreče, talci, Pohorsko srce, štev. 10, 2014

Spomenik zreškim talcem. FOTO: Ivo Žajdela

1/23