Na vprašanja odgovarjajo referent za župnijske svete v Dušnopastirskem uradu krške škofije Andrej Lampichler, voditelj Pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini in p. Branko Cestnik, urednik naše revije Cerkev danes.

Kaj je po vašem videnju iz prakse najpomembnejša naloga ŽPS?

Branko Cestnik: Če vzamemo vsako besedo posebej, dobimo vsebino ŽPS-ja. Je »župnijski«, se pravi, je odraz župnije, skupnosti kristjanov, ki živi na določenem ozemlju. ŽPS ima zato nalogo, da lastno župnijo pozna, z njo diha, jo ima rad. Je »pastoralni«, kar pomeni, da ima nalogo spremljati in premišljevati pastoralo, se v tem pogledu tudi izobraževati. In je »svet«, torej ni »vlada« neke župnije; ŽPS ne župnikuje namesto župnika.

Franček Bertolini: Po desetih letih vodenja mestne župnije Sv. Rešnjega telesa v Mariboru lahko rečem, da mi je ŽPS najprej pomagal vstopiti v to župnijo. Večina članov je bila v ŽPS že več kot en mandat in so dobro poznali tako župnijo kot delovanje sveta. Naloga uvajanja novega župnika ni bila težka. Težje so druge naloge, ki postajajo vedno bolj jasne in nujne. Na začetku nismo točno vedeli, kaj nam manjka. Čutili smo, da stojimo na mestu, svet pa gre naprej mimo nas …

K bolj poglobljenemu razmišljanju nam je pomagal dokument Pridite in poglejte, ki nas vabi, naj se premaknemo od pastorale servisiranja k pastorali osebne rasti, iz delne v celovito vero. Tudi gradivo za ŽPS Naše poslanstvo, predvsem za leto 2018 (Eno srce in ena duša), ima veliko konkretnih smernic za ŽPS, ki naj npr. pomaga, da postane župnija gostoljuben družinski dom. Pika na i v tem našem iskanju pa je navodilo Pastoralno spreobrnjenje, ki ga je leta 2020 izdala Kongregacija za duhovščino. Ta dokument nam pomaga razumeti, kaj pomeni spreobrnjenje struktur in kako se ga na pravi način lotiti.

Andrej Lampichler: Župnijski sveti imajo mnogo pomembnih nalog. Čas pandemije nam je na krut način predočil, kako hitro se lahko naše življenje popolnoma ustavi, ne samo družbeno in kulturno, temveč tudi cerkveno. Da povsod ni bilo tako, so poskrbeli tudi župnijski svetniki in bili župljanom v oporo. Bili so »med ljudmi«, kar je tudi geslo volitev v ŽPS prihodnje leto na Koroškem in v celotni Avstriji. V stiskah je skrb za ljudi, spodbujanje k veri, ena najpomembnejših nalog ŽPS.

Bistvene naloge ŽPS so še povezovanje in vključevanje ljudi, skrb za edinost v župniji ob vsej raznolikosti, spodbujanje k sodelovanju in uporabi svojih talentov ter odkrivanju osebnih karizem župljanov. V dvojezičnih farah je ŽPS soodgovoren tudi za sporazumevanje in sožitje med narodnostnima skupinama na Koroškem. Župnijski svetniki so zelo raznovrstni in pisani obrazi župnij. Kako revne bi bile župnije brez teh obrazov!

p. Branko Cestnik, urednik naše revije Cerkev danes. FOTO: Tatjana Splichal

Kako oblikovati/usposobiti člane ŽPS in na katerih področjih?

Cestnik: V celjski škofiji smo pred desetimi leti opravili pastoralno načrtovanje. Bil sem odgovoren za analizo načrtov, ki so jih spisale župnije. Zelo jasno se je videlo, da župnijski sodelavci in člani ŽPS največ sebe vidijo v pomoči pri liturgiji (petje, krašenje cerkve, obnove, branje beril, …), nekaj še v dobrodelnosti, najmanj pa v oznanjevanju. Prav na tem področju jim zelo upade samozavest in prav to področje bo potrebno krepiti. Člani ŽPS morajo bolj čutiti izziv oznanjevanja in se z manj zadržkov lotiti usposabljanja zanj.

Bertolini: Osnova vsakega usposabljanja članov ŽPS-ja je zavest, ki je vsako leto bolj živa, da pri krstu vsi prejmemo skupno poklicanost sodelovati pri Kristusovem odrešenjskem delu. Center za duhovne poklice je na tem področju že veliko naredil in se še naprej trudi. Potreben je poglobljen premislek o poklicanosti, ne samo na ravni življenjskega stanu, ampak tudi na ravni vsakdanjega iskanja Božje volje zame osebno in za nas kot krščansko skupnost.

Kot župniku se mi zdi pomembno, da člane ŽPS vedno znova opozarjam na razne možnosti za duhovne vaje, jih spodbujam in jim omogočim, da se jih udeležijo. Škofija pripravlja srečanja za člane ŽPS, ki vedno pripravljajo neko spodbudo za njihovo delo, čeprav je vse skupaj časovno in vsebinsko zelo omejeno. Dodatno usposabljanje je mogoče za tiste, ki so v župniji bralci in delivci svetega obhajila.

Lampichler: Osnovo vsake krščanske skupnosti sestavljajo štiri temeljna naročila: bogoslužje, služba bližnjim, oznanjevanje, služba občestvu. Da so na teh področjih dobro usposobljeni in kompetentno opravljajo svoje naloge, nudimo osnovna šolanja ter jih spodbujamo za to ponudbo (npr. voditelji besednega bogoslužja, lektorji, kantorji, spremljanje bolnih in umirajočih, otroško in mladinsko delo ipd.).

Kako revne bi bile župnije brez teh obrazov! (Andrej Lampichler, referent za župnijske svete v Dušnopastirskem uradu krške škofije)

Za uspešno delovanje župnijskega sveta je pomembno tudi skupno načrtovanje in refleksija delovanja. Nič manj pomembna pa ni duhovna poglobitev. Romanja ali kratke duhovne spodbude naj bi krepile in dale župnijskim svetnikom moči za njihovo pomembno poslanstvo. Članice in člane nagovarjamo prek osebnih srečanj, pa tudi prek našega cerkvenega časopisa Nedelja.

Zavedamo se, da so člani ŽPS prostovoljci, zato jim želimo nuditi vso potrebno podporo in spremstvo, še posebej takrat, ko pride do sporov in težav. Prav tako pa je pomembna kultura zahvale, tudi to želimo krepiti.

Franček Bertolini, voditelj Pastoralne službe mariborske nadškofije. FOTO: župnijski arhiv

Se vam zdi, da je dovolj povezave med ŽPS-ji in škofijo oz. Škofijskim pastoralnim svetom (ŠPS) v vaši deželi?

Cestnik: Škofija Celje ima novega škofa, ki je sklenil, da bo s formiranjem ŠPS še počakal. Začel pa je delovati Strateški svet, ki bo pripravil pastoralne smernice. Seveda bo ob tem potrebno še zagnati od epidemije zaspane ŽPS-je, bodisi zaradi volitev bodisi zaradi vesoljnega sinodalnega dogajanja, ki ga je zastavil papež Frančišek za obdobje 2021–2023. Novi ŽPS-ji bodo tako naenkrat imeli precej dela.

Bertolini: Poslušanja ni nikoli dovolj, se pa vseeno marsikaj lepega dogaja. Škofijski pastoralni svet ima predstavnika vsake dekanije (12). Pet duhovnikov pa predstavlja naddekanije. Predstavniki dekanij najbolje predstavljajo člane vseh ŽPS-jev tam, kjer tudi dekanijski pastoralni svet dobro deluje.

Ena izmed nalog ŽPS-ja je prav gotovo pomagati, da ne bomo v župniji samo čakali. (Franček Bertolini, voditelj Pastoralne službe mariborske nadškofije)

Tajnik ŠPS redno vabi predstavnike dekanij, naj s terena prinesejo določene informacije. V času koronske krize, ko smo bili povezani prek videokonference, so nam najprej poročali, kaj se dogaja po župnijah kljub popolnemu zaprtju javnega življenja. Pozneje pa smo se pogovarjali o vseh spodbudah, ki so nastale v času postopnega odpiranja.

Lampichler: Povezave so, a seveda bi jih lahko bilo še več. Po volitvah župnijskih svetov in škofijskega sveta želimo to povezavo okrepiti. Tukaj vidim posebno nalogo sodelvcev v t. i. »centralah« v Celovcu, da dejavno iščemo povezave z župnijskimi svetniki in svetnicami v naših 69 dvojezičnih farah v osmih dekanijah krške škofije.

Andrej Lampichler, referent za župnijske svete v Dušnopastirskem uradu krške škofije. FOTO: Nedelja

Morda kakšna priporočila za dobro delovanje ŽPS takoj po volitvah v Sloveniji?

Cestnik: Pastoralni sveti so zelo različni. Nekateri so občasno posvetovalno telo, drugi so zelo dejavni in presegajo zgolj svetovalno naravo; nekateri so vajeni biti bolj tiho in poslušati, kaj reče župnik, drugi so pravcati parlamenti. Mislim, da bi se naši ŽPS-ji morali bolj nalesti duha sinodalnosti, ki ga od Cerkve pričakuje papež. Bolj tehnično, pa bi morali v Sloveniji imeti enotnejše standarde, kaj je in kaj ŽPS ni.

Člani ŽPS morajo bolj čutiti izziv oznanjevanja in se z manj zadržkov lotiti usposabljanja zanj. (p. Branko Cestnik, urednik revije Cerkev danes)

Bertolini: Ena izmed nalog ŽPS-ja je prav gotovo pomagati, da ne bomo v župniji samo čakali, da bo kdo prišel, ampak se bomo pastoralno in strukturno tako spreobrnili, da nam bo postalo naravno biti bolj pozorni do ljudi, ki iščejo nekaj več in bi srečanje s Kristusom prav gotovo lahko bil pomemben »odrešenjski« dogodek. Ker večina župnij ne more nuditi veliko možnosti za uvajanje v krščanstvo in za bogato življenje živega občestva, je naloga ŽPS tudi ta, da na ravni sosednjih župnij ali dekanije išče in spodbuja povezovanje, ki bi omogočalo kakovostnejšo ponudbo.

Tako kot piše v priročniku za izbiro članov ŽPS, se je od začetkov do danes marsikaj spremenilo. V prejšnjih desetletjih so prevladovale gospodarske teme in projekti. V zadnjem času pa se je težišče marsikje prevesilo na področje pastoralnih vprašanj. Vsi skupaj se zavedamo, da živimo v vedno bolj misijonski deželi. Ena izmed osnovnih stvari bo, da bomo kot posamezniki in kot skupnost živeli naročilo apostola Petra: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.«

Lampichler: Na tem mestu ne želim dajati priporočil, verjamem pa, da se lahko mnogo učimo drug od drugega, torej iz dobrih praks. Učimo pa se tudi tedaj, ko nam spodleti in teče drugače, kot smo si zamislili. Pomembno je, da se poslušamo, a ne tako, da vmes razmišljamo, kaj bomo sami rekli, ampak da se resnično poslušamo in slišimo sočloveka. Tako kot imamo v glasbi raznolike melodije, tudi v župnijskih svetih občutimo raznolikost.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes, 5/2021, reviji za pastoralo in evangelizacijo. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 5,95 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.