Te dni smo poročali, da ustavno sodišče odloča o vprašanju, kdo je upravičen do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Velika večina poslancev sedanjega sklica državnega zbora (od 61 podpisnikov jih danes v parlamentu sicer sedi še 53) je namreč na ustavno sodišče pred dvema letoma poslala zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP, saj so prepričani, da zakon neustavno privilegira (zunaj)zakonske pare, ki so jim postopki OBMP edinim na voljo, diskriminira pa samske ženske (in tudi ženske v istospolnih partnerstvih).

Večina neupravičeno posegla po orodju manjšine

Pričakovanje vsebinske odločitve, ki so jo poslanci naložili na ramena ustavnih sodnikov, pa se je izkazalo za napačno – danes objavljena odločitev (sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti zavrglo) namreč »vrača žogico« parlamentu z jasnim sporočilom, da večina poslancev državnega zbora pač ne more zahtevati ocene ustavnosti nekega zakona, če pa ga lahko sama spremeni.



Sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo na tisti člen zakona o ustavnem sodišču, ki določa, kdo lahko začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti nekega predpisa. Med upravičenci sta tudi državni zbor in tretjina poslancev, vendar ob upoštevanju splošne omejitve: upravičenci ne morejo vložiti zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, ki jih sprejmejo sami.

Iz te določbe tako med drugim izhaja, da državni zbor kot zakonodajni organ ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti zakona. V primeru zakona o zdravljenju neplodnosti zahteve za oceno sicer ni vložil državni zbor kot celota, temveč neformalna skupina poslank in poslancev, vendar »številčnost te skupine presega absolutno večino zakonodajnega telesa«. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da bi lahko ta večina že sama udejanjila svoje temeljne pristojnosti pri zagotavljanju spoštovanja ustave, »tako da obstoječi predpis, če ocenjuje, da ni skladen z ustavo ali z zakonom, kadarkoli ustrezno spremeni oziroma dopolni«.

Ureditev, ki tretjini poslancev omogoča vlaganje zahteve za presojo ustavnosti nekega predpisa, je bila, kot beremo v odločbi ustavnega sodišča, »izvorno zasnovana kot orodje manjšine poslancev, ki po naravi stvari svojih z vidika ustavnosti pomembnih prizadevanj praviloma ne more preliti v zakone«. Položaj pa je v bistvenem drugačen, kadar namesto manjšine oceno ustavnosti zahteva skupina poslancev, katere število presega absolutno parlamentarno večino: taka skupina poslancev lahko v okviru izvrševanja svoje poslanske funkcije »sama ustrezno spremeni ali dopolni zakon, za katerega ocenjuje, da ni v skladu z ustavo«.

»Trik« predlaganega družinskega zakonika

Zgodba o umetnem oplojevanju samskih (in lezbičnih) žensk se torej vrača v državni zbor. Kako se je bo ta lotil, je težko napovedati – ali pa tudi ne, glede na to, da novi predlog družinskega zakonika »po ovinku« delno že posega v to materijo.

V pogovoru za spletni portal iskreni.net ob nedavni obletnici referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je Aleš Primc, sovoditelj koalicije Za otroke gre!, ki je referendum predlagala, opozoril na svojevrsten »manever« predlagatelja družinskega zakonika: »Zakonik daje pravico do otrok dvema moškima ali dvema ženskama. To so naredili s potezo, ki je na videz nepomembna, a smo jih seveda glede na naše dolgoletne izkušnje hitro spregledali. In sicer: iz temeljne opredelitve zakonske zveze so taktično umaknili določilo, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, se pravi v otrocih. Če bi tam pisalo, bi to veljalo samo za zakonsko zvezo. To določilo pa so sedaj umestili v poglavje splošnih določb o zakonski zvezi. Zakaj? Ker /t. i. Moederndorferjev/ zakon o istospolni partnerski zvezi določila v tem poglavju izenačuje za zakonsko zvezo in homoseksualne partnerje. Novi predlog družinskega zakonika v povezavi s homoseksualnim zakonom tako določa, da je pomen homoseksualne zveze v zasnovanju družine. In seveda, če je pomen homoseksualne zveze v zasnovanju družine, kar pomeni v otrocih, bo morala po njihovem država homoseksualcem in lezbijkam omogočiti, da pridejo do otrok. Pa smo spet pri posvojitvah ...«

Dodajamo: in tudi pri umetnih oploditvah. Obeta se torej nova vroča razprava o družinskih temah, pri katerih se levosučna parlamentarna večina nikoli ni sprijaznila z večkrat jasno izraženo referendumsko voljo.