Da so interesne dejavnosti sestavni del šolskega učnega programa, ki dijakom omogoča razširjanje in poglabljanje znanja, osebnostno rast in razvoj, je poslansko vprašanje začela Tatjana Greif: »Obvezne interesne vsebine izvede šola, za izvedbo izbirnih vsebin pa lahko šola izbere tudi zunanje izvajalce, dijaki torej lahko prosto izbirne vsebine opravijo v ustanovah izven šole. To so raznovrstne aktivnosti: gledališki, glasbeni, filmski abonmaji, sodelovanje v plesnih šolah, pevskih zborih, dramskih skupinah, športnih dejavnostih, tečaji tujih jezikov ali računalništva, prostovoljsko delo …«

Poslanka: Zakaj ministrstvo to dopušča?

Nato pa se je poslanka Levice obregnila ob to, da po njenih informacijah več izobraževalnih ustanov, ki te programe izvajajo, med dejavnostmi po prosti izbiri navajajo tudi verouk (konkretno je izpostavila Šolski center Kranj in Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma), kar je po njenem v nasprotju s slovensko Ustavo, saj da so država in verske skupnosti po 7. členu ločene. Ministra Darja Feldo je vprašala, zakaj ministrstvo »dopušča, da šole priznavajo verouk kot opravljeno dejavnost po prosti izbiri dijaka« in zakaj se potem »kot šolska dejavnost ne priznava tudi udeležba v drugih 64 verskih skupnostih v Sloveniji«.

Popoln (nelektoriran) prepis poslankinega vprašanja in ministrovega odgovora je v spodnji priponki:

PREPIS (poslansko vprašanje Tatjana Greif, ministrov odgovor Darjo Felda).docx

Ministrovo sklicevanje na 72. člen ZOFVI

Minister ji je odgovoril, da je šola pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti in mora praviloma z letnim delovnim načrtom določiti, katere dejavnosti se bodo dijaku lahko priznale: »To pomeni, da šola po lastni presoji in odgovornosti dijaku prizna opravljanje dejavnosti, tudi če jih ni opravil v organizaciji oziroma na pobudo šole, ampak na način, da upošteva zakon in zahteve izobraževalnega sistema.« Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pa v 72. členu določa, da v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost, torej (tudi) verouk, zato po ministrovem mnenju »priznavanje verouka v javni šoli ni možno kot del obveznosti, ki izhaja iz izobraževalnega programa, saj v Sloveniji veljata avtonomija šolskega prostora in načelo ločitve države in verskih skupnosti«.

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. FOTO: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Poslanka o indoktrinaciji v versko skupnost

V zahtevi po dopolnitvi odgovora je poslanka Tatjana Greif izkoristila priložnost in prešla na grobo, nespoštljivo in stereotipno predstavitev (izrazito odklonilnega) lastnega stališča do verouka, ki po njenem »kot del opravljenih šolskih aktivnosti pomeni organizirano indoktrinacijo v versko skupnost, in to tisto, ki tudi pogosto poziva k nestrpnosti do žensk, do oseb LGBT in do manjšin. In to znanje, pridobljeno pri verouku, so katoliške dogme; osebnostne lastnosti, ki jih pridiga, pa so ponižnost, poslušnost, nestrpnost. To ne pomeni osebnostne rasti ali pridobivanja znanj, kar je definicija teh interesnih dejavnosti«.

V zadnjih dveh letih brez kršitev

Minister Felda ji je odgovoril, da glede kršitev v zvezi z 72. členom Ustave na ministrstvu nimajo nobenih indicev, da bi se to zgodilo, napovedal pa je preverbo šolskega inšpektorata, kajti »to dejansko je proti zakonu, ki se pri nas mora upoštevati, in verouka absolutno ni možno priznavati kot obvezne izbirne vsebine oziroma interesne dejavnosti«.

Kaj pravi 72. člen ZOFVI?

ZOFVI v 72. členu, ki se dotika avtonomije šolskega prostora, navaja, da v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost, v vrtcih in šolah s koncesijo pa je dovoljena, kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba, in če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba. Izvajanje konfesionalne dejavnosti (verouka ali konfesionalnega pouka religije s ciljem vzgajati za to religijo; pouka, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti učitelja za poučevanje odloča verska skupnost; organiziranih religioznih obredov) mora biti organizirano tako, da tistim, ki se je ne želijo udeležiti, omogoča nemoten prihod in odhod. Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja v prostorih javnega vrtca ali šole izven pouka ali časa delovanja vrtca/šole dovoli verouk ali konfesionalni pouk religije, če zanj v lokalni skupnosti ni drugih primernih prostorov.

Pojasnilo direktorja ŠC Kranj

Po pojasnila smo se obrnili na vodstvi obeh poimensko izpostavljenih javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Direktor Šolskega centra Kranj Jože Drenovec za poslansko vprašanje ni vedel. V šolskem centru je sicer organizacija dela zavoda nekoliko drugačna kot pri samostojnih šolah, v njihovem primeru sta konkretno pedagoško vodenje in organizacija pedagoškega dela v domeni ravnateljic in ravnatelja posameznih organizacijskih enot, zato se je o novinarskem vprašanju pogovoril z njimi.

V poslanskem vprašanju je bil poimensko izpostavljen Šolski center Kranj. FOTO: ŠC Kranj

»Ločiti je treba med obveznimi izbirnimi vsebinami, ki jih organizira in izvaja posamezna šola, in popolnoma prostimi izbirnimi vsebinami, ki si jih izbere in opravi vsak dijak sam. V prvem primeru Šolski center Kranj ne ponuja oziroma izvaja verouka. V drugem primeru pa dijaki v šolo prinesejo potrdilo o opravljeni dejavnosti, ki ga sprejme in potrdi njihov razrednik. Dejavnosti, ki si jih dijaki izberejo kot popolnoma prosto izbirno vsebino, je veliko. Po mojem preverjanju je med temi lahko tudi verouk in ga razredniki priznajo (dejavnosti so lahko tudi delo v gasilskem društvu, prostovoljstvo, različne športne aktivnosti in še mnogo drugega). Podatka o tem, kolikšen je delež verouka, nimam niti ga ne zbiramo,« je pojasnil direktor Drenovec, sicer začuden, na osnovi česa je prišlo do omembe ŠC Kranj v poslanskem vprašanju, saj nabora dejavnosti nikjer ne objavljajo.

Odgovor Grma Novo mesto

Prav tako smo novinarsko vprašanje poslali v. d. direktorice javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma mag. Mojci Špec Potočar, po njenem pooblastilu nam je odgovorila pravkar upokojena ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Vida Hlebec. Podobno kot v Kranju verouka oziroma verstev in etike med izbirnimi vsebinami, ki jih izvajajo na šoli, nimajo, medtem ko je med mnogimi možnimi (zunanjimi) vsebinami po prosti izbiri dijakov tudi verouk (pa tudi denimo oratorijske aktivnosti). Dijak v tem primeru dejavnost opravi v župniji, razredniku pa ob koncu prinese potrdilo o opravljeni dejavnosti. Kolikšen je bil odziv dijakov, Hlebčeva ne ve, zdi pa se ji smotrno, da je med vsebinami po prosti izbiri tudi verouk, saj »gre navsezadnje za družbeno koristno dejavnost«.

Verstva in etika v izvedbi Karakume Samai

Še to: Zavod RS ta šolstvo vsako leto pripravi Katalog programov zunanjih izvajalcev obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti za prihodnje šolsko leto in v katalogu za srednješolce za minulo šolsko leto (2022/23) je bila na seznamu tudi dejavnost »Verstva in etika« v izvedbi Karakume Samai iz Maribora, ki zagotovo ni »indoktrinacija v katolištvo«, saj sta med navedenimi vodilnimi vsebinami dejavnosti izpostavljeni tudi »narava človeka po hinduizmu« in »zenovske zgodbe budizma«.

Kaj pravi kanonski pravnik dr. Valentan?

Za razjasnitev problematike pa smo se obrnili tudi na kanonskega pravnika dr. Sebastijana Valentana, sicer župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Njegov odgovor objavljamo v celoti:

»Poslanka Levice dr. Tanja Greif pravi, da je več izobraževalnih ustanov med šolske dejavnosti po prosti izbiri 'pritihotapilo nekaj, kar sem ne sodi', verouk. Imenuje samo dve takšni ustanovi. Ministra dr. Darja Feldo sprašuje, zakaj njegovo ministrstvo dopušča, 'da šole verouk priznavajo kot opravljeno dejavnost po prosti izbiri dijaka'. Dodaja, da obstaja v Sloveniji 65 cerkva in verskih skupnosti, ki so enakopravne, in sprašuje, zakaj 'se potem kot šolska dejavnost ne priznava tudi udeležba v drugih verskih skupnostih, denimo Hinduistični ali Hare Krišna ali Jehovih pričah in podobno'.

Dr. Sebastijan Valentan: Nekatere dejavnosti po prosti izbiri dijakov se lahko izvajajo v šoli (klavir, pevski zbor, športne dejavnosti), spet druge se izvajajo izven šole (verouk in joga), vse v skladu z ZOFVI, a tako ene kot druge lahko šola prizna kot dejavnosti po prosti izbiri dijakov. FOTO: Tatjana Splichal

Minister je poslanki odgovoril s sklicevanjem na 72. člen ZOFVI, ki govori o konfesionalni dejavnosti. Ta v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena in obsega verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo, pouk, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja za poučevanje odloča verska skupnost, in organizirane religiozne obrede.

Ne vem, ali je minister pri sklicevanju na 72. člen ZOFVI razumel vprašanje poslanke. Ta člen namreč govori o izvajanju konfesionalnega pouka v šolskih prostorih. To dodatno podkrepi isti člen, ko ločuje med javnimi šolami in šolami s koncesijo. V slednjih se konfesionalna dejavnost lahko izvaja, če se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba, in če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba.

V vprašanju poslanke je zaznati insinuacijo, da misli na katoliški verouk, saj se sprašuje, zakaj 'se potem kot šolska dejavnost ne priznava tudi udeležba v drugih verskih skupnostih'. Kot opazovalec od zunaj sicer dopuščam možnost, da tudi kakšna druga verska skupnost konfesionalni pouk o svoji religiji imenuje verouk, zakaj pa ne. Iz njenega vprašanja gre razbrati, da bi ona zadeve ne problematizirala, če bi otroci obiskovali verouk pri kakšni drugi verski skupnosti, le pri katoliški ne, in bi bila to lahko priznana dejavnost po prosti izbiri dijaka. Če je tako, se mi zdi to poslankino izvajanje zahrbtno in demagoško. Da meri izključno na Katoliško cerkev, je jasno v njenem dopolnjenem vprašanju ministru.

Ključno je torej, kaj neka šola (javna ali s koncesijo) priznava kot dejavnost po prosti izbiri dijakov. Upoštevati je treba strokovno avtonomijo posameznih izobraževalnih ustanov. Nekatere dejavnosti po prosti izbiri dijakov se lahko izvajajo v šoli (klavir, pevski zbor, športne dejavnosti), spet druge se izvajajo izven šole (verouk in joga), vse v skladu z ZOFVI, a tako ene kot druge lahko šola prizna kot dejavnosti po prosti izbiri dijakov. Glede tega ni nikakršnih težav,« pojasni dr. Sebastijan Valentan.