Čudež utekočinjenja svetnikove krvi se je ponovil 4. maja ob 18. uri in 38 minut v neapeljski baziliki sv. Klare, je po navedbah katoliške agencije CNA na svoji spletni strani sporočila neapeljska nadškofija. Škof in mučenec ter zavetnik mesta Neapelj, sv. Januarij, je bil mučen leta 305 med hudim preganjanjem, ki ga je sprožil rimski cesar Dioklecijan.

Vsakokrat, ko se čudež ponovi, v baziliki s pomočjo bele krpe vernikom sporočijo, da se je kri utekočinila.

Čudežno utekočinjenje se je zgodilo med sveto mašo, ki jo je daroval neapeljski nadškof Domenico Battaglia, ob somaševanju opata Vincenza De Gregoria, navzoč pa je bil tudi neapeljski župan Gaetano Manfredi. Vsakokrat, ko se čudež ponovi, v baziliki s pomočjo bele krpe vernikom sporočijo, da se je kri utekočinila. Tokrat je to znamenje dal opat De Gregorio.

»To ni prerokba«

Nadškof Battaglia je navzočim pri sveti maši v nagovoru pojasnil, da v primeru, ko se kri ne utekočini, ne pomeni, da je to napoved skorajšnje nesreče: »Ta kri je znamenje sanj o zveličanju, upanju, zaupanju. To ni prerokba, ki bi jo morali upoštevati, temveč kompas, ki mu moramo slediti, saj je vedno odlično usmerjen h Kristusu, izvoru in cilju naše poti, naše zgodovine in zgodovine sveta.«

... naj bodo naše noge vedno pripravljene stopiti do bratov in sester, ki so v telesnih, notranjih ali družbenih zaporih.

»Hagiografski viri in zapisi o mučeništvu škofa Januarija nam pripovedujejo, kako je brez strahu postavil dobro svojih bratov pred lastno varnost in šel obiskat brata, ki je bil zaprt zaradi svoje vere v Kristusa,« je nadaljeval nadškof Battaglia in se v molitvi obrnil na krajevnega zavetnika: »Pomagaj nam hoditi po poteh časa in zgodovine, s pogledom, uprtim v Gospoda, ki si Ga ljubil in Mu služil, in naj bodo naše noge vedno pripravljene stopiti do bratov in sester, ki so v telesnih, notranjih ali družbenih zaporih.«

»Naj bomo podobni Tebi, ki se kljub nevarnosti in preganjanju iz ljubezni do Boga in bratov nisi bal stopiti na pot in tvegati svojega življenja, da bi širil kruh Besede, ki obnavlja brate, zaprte zaradi evangelija in človeškega nasilja,« je nadaljeval neapeljski škof ter na koncu svetnika, »pričo rodovitne krvi«, prosil: »Moli z nami in nam pomagaj neutrudno moliti, da se v Tvojem mestu ne bo več prelivala nedolžna kri, da se bodo v naši Evropi, Sveti deželi in svetu prenehali bratomorni spopadi.« Jezus Kristus pa naj »premaga sleherno nasilje, obriše solze bolečine in z odpuščanjem razoroži vsako željo po maščevanju«.

Utekočinjenje krvi sv. Januarija

Čudež utekočinjenja krvi mučeniškega škofa sv. Januarija se običajno zgodi trikrat na leto. Prva priložnost je dan, ko se predvsem verniki neapeljske nadškofije spominjajo prenosa njegovih posmrtnih ostankov v Neapelj: to je sobota pred prvo nedeljo v mesecu maju. Druga priložnost je njegov bogoslužni praznik, 19. september, tretja pa 16. december, ko se mu častilci zahvalijo za njegovo priprošnjo, ki je ublažila posledice izbruha vulkana Vezuv leta 1631.

Bogoslužni spomin sv. Januarija, škofa in mučenca, v Katoliški cerkvi vsako leto obhajamo 19. septembra.

Kdo je bil sv. Januarij?

Sv. Januarij je bil škof v Beneventu v pokrajini Kampaniji, italijanski škofiji ob Neaplju, kjer se je rodil leta 272. 

Med »velikim preganjanjem« Cerkve s strani rimskega cesarja Dioklecijana (303-313) je bil Januarij skupaj s skupino drugih kristjanov ujet in podvržen strašnemu mučenju. Škof in njegovi prijatelji se niso hoteli odreči svoji veri in častiti poganskih bogov. Kljub krutostim, ki so jim bili izpostavljeni, nihče od njih ni popustil in vsi so bili obsojeni na smrt. Rablji so jih poskušali žive zažgati v peči, vendar jih ogenj ni poškodoval. Nato so jih vrgli levom, vendar se jim živali niso približale. Zato so se Rimljani odločili, da jih vse obglavijo. Januarij in njegovi prijatelji so bili usmrčeni 19. septembra 305 v bližini mesta Pozzuoli.

Bogoslužni spomin sv. Januarija, škofa in mučenca, v Katoliški cerkvi vsako leto obhajamo 19. septembra.