Foto: Ivo Žajdela

Minulo soboto so v Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori priredili znanstveni posvet ob 300-letnici kronanja podobe Svetogorske Matere Božje. Letos mineva tristo let od slovesnega dogodka, ki se je odvijal 6. junija 1717 na goriškem Travniku, pospremile pa so ga velike množice iz vse tedanje Goriške. Počastili so ga tudi številni posvetni in cerkveni dostojanstveniki iz avstrijskih dežel in beneškega ozemlja. V 18. stoletju je bilo kronanje podob izjemno pomemben dogodek, ne samo v verskem, ampak tudi v širšem družbenem kontekstu. Goriško kronanje je na nek način pomenilo spravo med stanovi po krvavem Tolminskem puntu leta 1713. Pomemben je tudi podatek, da je svetogorska podoba druga kronana Marijina podoba zunaj Italije. Pred njo je bila kronana trsatska Marija, istega leta ji je sledila še čenstohovska.



Svetogorska milostna podoba, slika Matere Božje z Jezusom med prerokom Izaijo in sv. Janezom Krstnikom, je prišla na Sveto Goro kot dar oglejskega patriarha Marina Grimanija leta 1544. Takrat je nadomestila prvotno Marijino kultno podobo v obliki lesenega kipa. Patriarhovo radodarno dejanje pomeni tudi prizadevanje tedanje katoliške Cerkve v boju proti protestantizmu, ki je bilo na Goriškem močno navzoče. Čeprav je svetogorska podoba ena najbolj znanih slik na Goriškem, ne vemo natančno, kdo jo je naslikal. V literaturi se kot možna avtorja omenjata Palma Starejši ali Francesco Rizzo da Santacroce. Zlati kroni je podarila kranjska rojakinja Ana Katarina Schell pl. Schellenburg.

Letošnjo obletnico so patri na Sveti Gori proslavili 17. junija s slavnostnim koncertom in 25. junija s slovesno mašo. Na točno obletnico dogodka, 6. junija, so v goriški bogoslovni knjižnici pripravili predavanje. V soboto, 7. oktobra 2017, pa je obletnica obeležena tudi v znanstveno-raziskovalnem smislu s posvetom, ki se ga je udeležilo dvanajst predavateljev različnih strok, iz slovenskih in italijanskih ustanov.

Na znanstvenem posvetu so predavatelji na novo osvetlili številne teme: lokalizacijo prve cerkve na Sveti Gori in podobo svetišča v 18. stoletju, pomen kronanja in njegovega pobudnika, tedanjega gvardijana p. Romualda Sitarja, določitev avtorstva milostne podobe (najverjetneje Filippo da Verona) in njeno nasledstvo na Goriškem, Ano Katarino Schell pl. Schellenburg kot darovalko zlatih kron in značilnosti dragocenih kamnov, ki so v krone vključeni ter ikonografijo zgodbe Uršule Ferligoj, ki je spodbudila gradnjo cerkve.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv družine (K.H.)

Več v tiskani Družini!