Znanstveni posvet o nadškofu Pogačniku
Znanstveni posvet o nadškofu Pogačniku
Nadškof Jožef Pogačnik (drugi z leve) na obisku v Ameriki, v Baragovi deželi; levo Božidar Slapšak. FOTO: arhiv Družine
Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je pripravil dvodnevni znanstveni posvet o ljubljanskem nadškofu metropolitu dr. Jožefu Pogačniku ob 40. obletnici njegove smrti.
Znanstveni posvet, ki je potekal sredo, 21. oktobra, in četrtek, 22. oktobra, na daljavo (po spletu), je Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze pripravil na pobudo Dejana Packa. Predavatelji so predstavili in ovrednotili delo, ki ga je nadškof dr. Jožef Pogačnik opravil za ljubljansko škofijo in Cerkev na Slovenskem.
Udeležencev je bilo sedemnajst ter še dekan TEOF dr. Janez Vodičar, nadškof Stanislav Zore, ki je naklonil uvodni pozdrav in prisostvoval prvemu dnevu posveta, in študenti TEOF.
Predstavitev zanimivih prispevkov je spremljala živahna razprava in obujanje spominov na pokojnega nadškofa.
Na univerzi v Innsbrucku je dobil temeljito teološko izobrazbo
Nadškof Pogačnik, ki je umrl 25. marca 1980, je bil od leta 1964 na čelu ljubljanske krajevne Cerkve in od leta 1968 ljubljanske cerkvene pokrajine, katere sufragana sta postala mariborski in koprski škof.
Nadškof Jožef Pogačnik. FOTO: arhiv Družine
Za najvišji cerkveni službi znotraj slovenskih meja ga je pripravljala temeljita teološka izobrazba na univerzi v Innsbrucku, kaplanska leta v Kranju in ljubljanskem Trnovem, vzgajanje mladih v ljubljanskem Marijanišču, uredniško, pisateljsko in pesniško udejstvovanje, katehiziranje na ljubljanskem učiteljišču, dolga leta osamitve in trpljenja v ječi, nato pa spet obnovljeno delovanje v škofiji, dokler ni postal njen generalni vikar in s tem desna roka Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka.
Sedemnajst let škofovske službe dr. Jožefa Pogačnika
Imenovanje za nadškofa drugega najpomembnejšega cerkvenega središča v tedanji državi mu je zagotovilo mesto podpredsednika Jugoslovanske škofovske konference, ki jo je nekaj let tudi vodil. Pri tem je skrbel za uresničitev tako enotnosti jugoslovanskega episkopata kot upravičenih interesov svoje nadškofije in metropolije.
Skoraj sedemnajst let njegove škofovske službe je bil v mnogočem pomembno za razvoj Cerkve na Slovenskem. Ljubljanska nadškofija je pod njegovim vodstvom vstopila v koncilsko in pokoncilsko obdobje. Slednjega je zaznamovala liturgična reforma, velik porast števila duhovnikov, vzpon verskega tiska ter vse bolj razvejana pastoralna in katehetska dejavnost.
Zaradi svojega izpostavljenega položaja v cerkveni hierarhiji je Pogačnik nosil glavnino odgovornosti pri reševanju odprtih vprašanj med Cerkvijo in oblastjo v Sloveniji.
Pogačnikov grob v stolnici v Ljubljani. FOTO: arhiv Družine
Predavatelji in njihove teme
Miha Šimac: Pogačnikov rod in izobrazba
Matjaž Ambrožič: Pogačnikove cerkvene službe pred škofovskim imenovanjem
Igor Grdina: Pogačnik kot kulturni delavec
Brane Senegačnik: Pogačnik – pesnik
Tamara Griesser Pečar: Pogačnik – obsojen in zaprt
Ilarija Montanar: Pogačnikovo škofovsko imenovanje
Dejan Pacek: Odnos med Pogačnikom in komunistično oblastjo
France M. Dolinar: Ustanovitev ljubljanske metropolije
Lilijana Urlep: Pogačnik in drugi jugoslovanski škofje
Blaž Otrin: Pogačnikovi sodelavci na nadškofijskem ordinariatu
Janez Vodičar: Pogačnikova katehetska dejavnost
p. Viktor Papež: Pogačnik – koncilski oče
Tadej Stegu, Simona Jeretina: Pogačnikovi pastoralni poudarki
Bogdan Kolar: Pogačnikova skrb za Teološko fakulteto
Alojzij Slavko Snoj: Pogačnik kot cerkveni govornik
Leon Debevec: Cerkvena umetnost v Pogačnikovem času
Anton Slabe: Pogačnikova osebnost in duhovnost
*Obširneje bomo o posvetu pisali v Družini št. 45.*
