Znanstveni posvet bo v petek, 20. septembra 2024, ob 15. uri v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev na Ulici Donizetti 3 v Trstu. Po pozdravnih nagovorih predstavnikov obeh organizatorjev, Tomaža Ivešića in Martina Breclja, bo ob 15.10 Igor Omerza predstavil povsem svežo knjigo Franc Jeza – separatist iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba.

Dva panela z diskusijo

Sledila bosta dva panela z diskusijo. Prvega, ob 15.40, bo vodil Renato Podbersič, sodelovali pa bodo Špela Chromicki (Odraščanje Franca Jeze na Štajerskem in začetki njegovega delovanja), Ivo Jevnikar (Franc Jeza v Trstu) in Tomaž Ivešić (Franc Jeza kot del narodnega preporoda v 60. letih 20. stoletja: skica prostora in časa).

V drugem panelu (17.15), ki ga bo vodil Martin Brecelj, pa bodo sodelovali David Hazemali in Ana Šela (Tržaški »Separatist« in münchenski »Delovodja«: podobnosti in razhajanja v pogledih Franca Jeze in sodobnika Branka Pistivška na idejo o slovenski državi), Sergij Pahor (Od zatikanja letakov za brisalce do skupnega dela na radiu) in Primož Sturman (Jezovo leposlovno in publicistično ustvarjanje).

Razstava v dvorani DSI

V sklopu drugega panela bodo tudi spomini sodelavcev in prijateljev na Franca Jezo. Hkrati pa bo tržaška Knjižnica Dušana Černeta ob znanstvenem posvetu o Francu Jezi pripravila razstavo njegovih del, ki bo na ogled v dvorani Društva slovenskih izobražencev na ulici Donizetti 3 v Trstu.

Kdo je bil Franc Jeza?

Franc Jeza se je rodil leta 1916 v Hajdini pri Ptuju. Po maturi na ptujski gimnaziji je študij na ljubljanski Pravni fakulteti prekinila 2. svetovna vojna, nadaljeval ga je šele po njej in v Gradcu doštudiral etnologijo. Že v mladih letih se je pokazala njegova literarna in publicistična nadarjenost, od dijaških let dalje je veliko pisal poezijo in prozo.

Poslan v Dachau

V Ljubljani se je včlanil v akademsko društvo Zarja. Med okupacijo se je pridružil OF in bil dejaven v njenem odboru za univerzo. Decembra 1941 so ga italijanske oblasti aretirale in obsodile na dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano, a so ga februarja 1944 prijeli domobranci in ga izročili gestapu. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče Dachau.

Ustalitev v Trstu

Novembra 1948 je zaradi povojnega režima, ki mu je doma prepovedal vsakršno politično udejstvovanje, kot demokratično usmerjen krščanski socialist zbežal iz Jugoslavije in se ustalil v Trstu. Dobil je službo pri zavezniški tiskovni družbi AIS, nato je deloval kot neodvisni časnikar in redni zunanji sodelavec slovenskega Radia Trst A.

Letak, ki ga je Franc Jeza širil med slovenskimi obiskovalci Trsta. FOTO: NUK

Številni prevodi in lastna literarna dela

Pripravil je številne prevode, pa tudi lastna literarna dela, drame, mladinske zgodbe, novele, povesti, ocene in predavanja, kakor so Nova tlaka slovenskega naroda, Moč ljubezni, Nevidna meja, Spomini iz taborišča, O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine in še znane brošure o samostojni Sloveniji.

Zavzemanje za neodvisno slovensko državo

Ob delu na tržaškem radiu je bil Jeza vsestransko dejaven na kulturnem področju kot soustanovitelj in urednik revije Stvarnost, pozneje Stvarnost in svoboda (1950–1953), sodeloval je pri tedniku Novi list in pri številnih revijah v Trstu in izseljenstvu. S stališča razvoja slovenske državne misli je pomembno zlasti njegovo zavzemanje za neodvisno slovensko državo in pluralistično demokratično družbo.

Letaki za brisalci avtomobilov

Jeza velja za enega od utemeljiteljev slovenske independistične misli. Svojih idej ni razglašal zgolj v tisku, temveč je letake s svojimi težami osebno delil slovenskim obiskovalcem Trsta, znan je bil zlasti po njihovem zatikanju za brisalce avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami. Bil je tarča udbovske »pozornosti«, ki je šla od prisluškovanja do poskusa ugrabitve.

Slovenske samostojnosti ni dočakal

Franc Jeza je umrl pred štirimi desetletji, leta 1984, v Trstu. Slovenske samostojnosti ni dočakal, a številne od njegovih idej, ki so se dolgo zdele kot politična utopija, so se uresničile zgolj nekaj let po njegovi smrti. Tako je o življenju časnikarja, publicista, pisatelja in velikega domoljuba v Mladiki zapisal Igor Omerza.

Odločilen navdih patriotom

»Mnogim slovenskim patriotom in rodoljubom, v Sloveniji in zunaj nje, so bile Jezove misli, zamisli in napovedi tudi odločilen navdih. V njegovih delih je neodvisna in demokratična slovenska država dobila podobo, ki jo danes tudi v resnici ima. Je takšna, kakršno je izrisal, sanjal, želel in zahteval,« pa so o njem zapisali v Časniku in TUKAJ.

Verjel v slovenski narod

In še: »Jeza je verjel v slovenski narod, verjel je, da bomo Slovenci, prastar, demokratičen evropski narod, v pogojih uveljavljene formalne demokracije zaživeli polno, plodno in strpno politično življenje, ki ga bo karakterizirala visoka stopnja politične kulture, sožitja in sodelovanja vseh obstoječih političnih ter ostalih družbenih sil.«