Dachavski procesi predstavljajo značilen primer montiranih političnih procesov v nekdanji Jugoslaviji v prvih letih po drugi svetovni vojni. To je bil čas, ko so komunisti po nasilni zasedbi oblasti leta 1945 utrjevali svojo totalitarno oblast in so že od leta 1941 na mnoge načine uničevali Slovence.

Dr. Željko Oset je predstavil štiri življenjske zgodbe v letih po polaganju temeljnega kamna za NUK. FOTO: Ivo Žajdela

Na dachavskih procesih so uničevali 37 oseb

Komunistična tajna »policija« je organizirali deset procesov, ki so bili od aprila 1948 do oktobra 1949, še en manjši proces proti nekdanjim dahavcem je bil tudi v Splitu na Hrvaškem julija 1949. »Obtožili« so jih, da so delovali kot »agentje gestapa«, nekateri naj bi to postali že pred prihodom v nacistično taborišče Dachau, nekateri naj bi v takšno sodelovanje privolili pozneje. Na dachavskih procesih je bilo »osumljenih« 37 oseb, proti trem osebam so »preiskovalni postopek« ustavili zaradi pomanjkanja dokazov, tri »osumljenci« so med preiskavo ubili, enajst so jih »obsodili« na smrt in ustrelili, dvajset pa na dolgoletni zapor v tedanjih jugoslovanskih kazenskih taboriščih, med njimi je bilo najbolj znano na Golem otoku v Jadranskem morju.

Alenka Puhar je svojo analizo naslovila Mrzel /Ludvik Mrzel/ na hladnem in druga molčanja. FOTO: Ivo Žajdela

Ljudi so ugrabljali, jim grozili, jih mučili, smrtno zastraševali ...

Resni dvomi v dachavske procese ter zlasti v »sodne« postopke z obtoženci so se pojavljali že od petdesetih let dalje. Uporabil sem besedo »dvomi«, saj v režimu, ki je sistematično uničeval ljudi, kakršen koli ugovor ni bil mogoč. Konec oktobra 1989 so na Ljubljanskem mestnem pokopališču odkrili spomenik (kenotaf) ubitim na dachavskih procesih, kar je bila le predstava za javnost. Še to: vso sodno trerminologijo sem dal v narekovaje, saj te terminologije nikakor ni mogoče uporabljati za to, kar so komunisti počeli z ljudmi: ljudi so ugrabljali, jim grozili, jih mučili, smrtno zastraševali, skratka na najrazličnejše načine uničevali.

Ddr. Igor Grdina se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. FOTO: Ivo Žajdela

Kdaj so dachavce umorili in kje so jih zakopali ...

Letos mineva 75 let od 10. dachavskega procesa, ki je bil oktobra 1949. Potekal je proti Borisu Fakinu (Igorju Torkarju), ki je bil takrat direktor direkcije za kemično industrijo, proti direktorju Drame, radijskemu in časopisnemu uredniku Ludviku Mrzelu in Marjanu Petraku, ki je bil zaposlen na gozdnem gospodarstvu v Celju. Po pritožbi komunističnega »tožilstva« sta bili »kazni« Fakinu in Mrzelu v novembru 1949 povišani na dvanajst let zapora.

Mineva 75 let od 10. dachavskega procesa in zgodovinarji še vedno niso raziskali, kdaj so dachavce umorili in kje so jih zakopali ...

Dr. Renato Podbersič je govoril o Branku Diehlu. FOTO: Ivo Žajdela

Poklon vsem uničevanim med povojnimi komunističnimi »procesi«

Že v maju istega leta so komunisti skupaj s starši zaradi »obsodb« o pomoči političnim emigrantom, ki so se morali leta 1945 umakniti iz domovine, na več let zapora »obsodili« tudi pesnika in dramatika Gregorja Strnišo. Prav na dan Matičinega posveta, 18. novembra 1950, naj bi po dveh letih skritih zaporov umorili Branko Diehl, enega od »obtožencev« v prvem dachavskem procesu.

Znanstveni posvet je bil zato tudi poklon vsem uničevanim med povojnimi komunističnimi »procesi« in Matičin klic k spoštovanju človekovega dostojanstva in svetosti življenja.

Dr. Marko Dolinar je osvetlil primer kemika Borisa Kranjca. FOTO: Ivo Žajdela

Dachavski procesi in Udba

Znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje so razdelili v tri sklope. V prvem Represija na pohodu je dr. Tamara Griesser Pečar predstavila politično motivirane procese po drugi svetovni vojni, dr. Jelka Piškurić je prispevek naslovila V primežu represivnih ustanov, dr. Jernej Letnar Černič je govoril o kršitvi mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja v dachavskih procesih.

V drugem sklopu Obrazi represije je Igor Omerza govoril o temi Udba in dachavski procesi, dr. Željko Oset je predstavil štiri življenjske zgodbe v letih po polaganju temeljnega kamna za NUK, dr. Marko Dolinar je osvetlil primer kemika Borisa Kranjca (načelnost, idealizem in smrt).

 V tretjem sklopu Zaznamovani z represijo je Alenka Puhar svojo analizo naslovila Mrzel /Ludvik Mrzel/ na hladnem in druga molčanja, ddr. Igor Grdina se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika, pri čemer je opozoril na Kresnikove spomine, ki tičijo v arhivu, dr. Renato Podbersič je govoril o Branku Diehlu, inženirju judovskega rodu na dachavskem procesu.

1/6