Papež Benedikt XVI. je posvaril pred nevarnostmi znanosti, ki so usmerjene zgolj v gospodarsko uporabo in tehnično premoč. Takšna miselnost vodi 'k nevarnemu nesorazmerju' med dejansko mogočim in moralno dopustnim, je sveti oče dejal v svojem nagovoru rimskim zdravnikom in študentom medicine.

Številna odkritja in nove tehnologije sicer ponujajo razlog za ponos, meni Benedikt XVI., obenem pa imajo tudi 'strah zbujajoče stranske učinke'. Tehnična učinkovitost današnjega človeka pogosto povsem zamegli, tako da popolnoma pozabi na vprašanja o širšem smislu svojega početja, Boga pa razglasi za nepomembnega. To je privedlo do 'krize misli', ki stopa v korak z vse bolj razširjenim optimizmom napredka.

Papež je omenjeni govor pripravil ob obisku medicinske fakultete katoliške univerze Presvetega Srca Jezusovega v italijanski prestolnici. Akademska ustanova je znana predvsem po kliniki Gemelli, kjer so večkrat zdravili nekdanjega papeža Janeza Pavla II.
Benedikt XVI. je nagovoril tamkajšnje zdravnike, študente in ostalo medicinsko osebje, povod za visoki obisk pa je bila petdeseta obletnica ustanovitve fakultete za medicino in kirurgijo, ki nosi ime po svojem ustanovitelju, frančiškanskem patru in zdravniku Agostinu Gemelliju (1878-1959).

Papež je v nagovoru pozval k rodovitnem dialogu med vero in znanostjo. V znanosti bi bilo po njegovem mnenju ponovno potrebno odkriti pomen Boga. Krščanstvo vere ne potiska na področje iracionalnega, je zatrdil Benedikt XVI., pač pa osmišlja 'stvariteljski razum'.

Benedikt XVI. je obenem izrazil zahtevo katoliškim univerzam, naj svojih učnih vsebin ne oblikujejo po znanstveni presoji. Katoliške univerze morajo biti kraj, kjer je v središče postavljen dialog med vero in znanostjo in neomejeno služenje življenju v vseh razvojnih stopnjah, ne pa zgolj praktična uporaba znanstvenih dosežkov.

Papeža je med obiskom pozdravil milanski nadškof kardinal
Angelo Scola, sedež univerze Presvetega Srca Jezusovega je namreč v severnoitalijanski industrijski prestolnici Milanu.

Benedikt XVI. je v svojem sedemletnem pontifikatu kliniko doslej obiskal štirikrat, hvala Bogu še nikoli kot pacient. Poleti 2005 je na bolniški postelji obiskal svojega brata Georga Ratzingerja, ki je bil na kliniko prepeljan zaradi težav s srcem. Januarja 2010 pa je sveti oče obiskal francoskega kardinala Rogerja Etchegaraya, ki je utrpel poškodbe pri padcu med božično sveto mašo v baziliki sv. Petra. Kardinalov padec je bil posledica neljubega dogodka, ko je mlada Švicarka pred začetkom bogoslužja preskočila varnostno oviro, da bi se tako približala papežu.

Nazadnje je Benedikt XVI. v letošnjem januarju na otroškem oddelku klinike z drobnimi pozornostmi razveselil najmlajše bolnike.