Stališča svetega očeta je v bran vzel dunajski ginekolog in porodničar ter teolog prof. dr. Johannes Huber, ki je v izjavi za avstrijske medije pozval k večji razumnosti v razpravi o spolu ter opozoril na zapis v strokovni reviji Nature Neuroscience, ki predstavlja nova dognanja raziskave glede materinskega nagona, kot poroča avstrijski Kathpress. Po besedah dr. Huberja »raziskava dokazuje, da ima papež prav«.

Dunajski ginekolog in porodničar ter teolog prof. dr. Johannes Huber. FOTO: Karl Gruber/Wikipedia

V raziskavi ugotavljajo, kako nosečnost spremeni ženske možgane, da bi izboljšala otrokove možnosti za preživetje. Poleg tega nosečniški hormoni izostrijo materinski nagon. Nič od tega pa ne velja za moške. Huber se zato zavzema za več zdrave pameti v razpravi o spolu.

Preoblikovanje možganov med nosečnostjo prispeva k boljši povezanosti določenih predelov možganov.

Glede na raziskavo (z naslovom »Nevroanatomske spremembe, ki jih opazujemo med človeško nosečnostjo«), ki jo je izvedla kalifornijska univerza v Santa Barbari, preoblikovanje možganov med nosečnostjo prispeva k boljši povezanosti določenih predelov možganov. Kot navajajo znanstveniki, pa se spremembe v možganih po nosečnosti skoraj popolnoma vrnejo v prvotno stanje. Avtorji raziskave tudi poudarjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje učinkov na vedenje staršev oz. vzgojiteljev in duševno zdravje žensk ob porodu in nosečnosti.

Papež nagovarja profesorje in študente belgijske univerze. FOTO: Vatican Media

Papež: bistvena razlika med spoloma

Papež se je moral po sobotnem nagovoru na katoliški univerzi Louvain-la-Neuve soočiti s kritikami katoliških akademikov, potem ko je zagovarjal cerkveni nauk, da med spoloma obstaja bistvena razlika. Kot spominjajo pri Kathpressu, je papež večkrat poudaril: »Ne pozabite: Cerkev je ženska!« Na neki točki je zunaj zapisanega besedila izjavil: »Ženska je rodovitno sprejemanje, skrb, živa predanost. Zato je ženska pomembnejša od moškega. Ni prav, če želi ženska postati podobna moškemu: ne, ženska je ženska, in to je resno, to je pomembno.«

Ni prav, če želi ženska postati podobna moškemu: ne, ženska je ženska, in to je resno, to je pomembno.

Frančišek je nadaljeval: »Odprimo oči za številne vsakdanje primere ljubezni, od prijateljstva do dela, od študija do družbene in cerkvene odgovornosti, od zakonske zveze do materinstva, do devištva za Božje kraljestvo in služenje.« V nagovoru profesorjem in študentom je pojasnil, da se Cerkev zoperstavlja sleherni obliki zatiranja in zavračanja. Gre za to, da se »odločimo med manipuliranjem narave in gojenjem narave. Ta izbira se nanaša tudi na naš notranji svet«.

»Človeška ekologija«

Frančišek je pri tem prevzel izraz, ki ga je skoval Benedikt XVI., in v tem kontekstu govoril o »človeški ekologiji«: ta po njegovih besedah vključuje tudi premislek o vlogi žensk v Cerkvi. Papež je priznal, da imajo pri tem veliko težo nasilje in nepravičnost ter ideološki predsodki. Kljub temu je pomembno, da si zastavimo vprašanje: kdo je ženska in kdo je Cerkev? Cerkev je Božje ljudstvo in ne multinacionalno podjetje. Ženska je v Božjem ljudstvu hči, sestra, mati. Tako kot sem jaz sin, brat, oče. To so odnosi, ki izražajo, da smo ustvarjeni po Božji podobi.«

Dostojanstvo je neprecenljiva dobrina, izvirna lastnost, ki je noben človeški zakon ne more dati ali odvzeti.

Papež je nadaljeval: »To, kar je značilno za žensko, kar je ženskost, ni določeno s soglasjem ali ideologijami. Dostojanstvo pa je zagotovljeno z izvornim zakonom, ki ni zapisan na papirju, temveč v telesu. Dostojanstvo je neprecenljiva dobrina, izvirna lastnost, ki je noben človeški zakon ne more dati ali odvzeti. Na podlagi tega skupnega dostojanstva krščanska kultura v različnih kontekstih vedno znova razvija poklicanost in poslanstvo moškega in ženske ter njuno vzajemno bivanje drug za drugega, v občestvu. Ne eden proti drugemu, v nasprotnih zahtevah, ampak eden za drugega.«

Pismo profesorjev in študentov

 Papeževe pripombe so bile odgovor na skupno pismo profesorjev in študentov, ki ga je pred tem predstavil govornik. Izhodišče je bila kritična razprava o papeževi okoljski okrožnici Hvaljen, moj Gospod. V pismu je zapisano: »Poziv k celostnemu razvoju se nam zdi nezdružljiv s stališčem Cerkve do istospolne usmerjenosti in vloge žensk v Cerkvi.«