Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Znanje slovenščine je ključno za uspešno integracijo otrok priseljencev«

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 08. 12. 2023 / 13:59
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.12.2023 / 14:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Znanje slovenščine je ključno za uspešno integracijo otrok priseljencev«
V razredih je vse več stisk: otroci se ne počutijo sprejete, ker ne razumejo slovenskega jezika, pouk je zaradi njih dodatno otežen. FOTO: Unsplash

»Znanje slovenščine je ključno za uspešno integracijo otrok priseljencev«

Poslanska skupina opozicijske NSi je v parlamentarni postopek ponovno vložila novelo Zakona o osnovni šoli, ki rešuje težave pri vključitvi otrok tujcev/priseljencev v slovenske osnovne šole.

»V NSi smo se odločili ponovno vložiti Zakon o osnovni šoli, ker je znanje slovenskega jezika ključno za uspešno integracijo otrok priseljencev. V slovenske šole je vsako leto več vpisanih otrok tujih državljanov, katerih materni jezik ni slovenščina. V razredih je zato vse več stisk: otroci se ne počutijo sprejete, ker ne razumejo slovenskega jezika, pouk je zaradi njih dodatno otežen,« je na novinarski konferenci uvodoma poudarila poslanka NSi Iva Dimic.

Jezikovne pripravljalnice

V stranki zato kot rešitev stisk otrok priseljencev ponovno predlagajo uzakonitev jezikovnih pripravljalnic, namenjenih večjemu poznavanju slovenskega jezika in kulture. Po tem predlogu bi otroci v času pripravljalnice obiskovali tudi druge predmete: šport, likovno in glasbeno umetnost in, po presoji ravnatelja, tudi druge dejavnosti. Pripravljalnico bi lahko glede na potrebe organiziralo tudi več šol skupaj, je še pojasnila poslanka.


Veliko izrazov podpore

Dodala je tudi, da otroci s tem ne bi bili izvzeti iz razreda, temveč bi bili z vrstniki vsak dan pri predmetih, kot so športna vzgoja, likovna in glasbena umetnost, izbirni predmeti, informatika. Pri predmetih, pri katerih je poglavitno znanje slovenskega jezika, pa bi se ti otroci dodatno izobraževali v pripravljalnicah. »Do nas je prišlo veliko izrazov podpore. S predlogom se strinjajo v Skupnosti mestnih občin in Združenju občine Slovenije, ravnatelji in učitelji, podpirajo nas tudi starši otrok, ki ne znajo slovenskega jezika,« je podčrtala Iva Dimic.

Ovira v koaliciji

V NSi želijo otrokom in staršem priseljencem omogočiti hitrejšo integracijo, a jih pri tem ovira koalicija, ki je en njihov predlog na matičnem odboru že zavrnila. »Vlada vztraja pri stališču, da teh stisk zaradi neznanja jezika ni, še več – po njenem bi to, da bi se ti otroci ločeno, dodatno učili slovenščine, pomenilo še večjo segregacijo. V NSi se s tem absolutno ne strinjamo in želimo, da se to področje uredi,« je še opozorila poslanka Dimičeva.

Spremeniti tudi odnos do učiteljev

Največje težave na tem področju – in od tam predlagatelji tudi dobivajo največ pobud – je v občini Kranj, pa tudi v Celju, Velenju, Mariboru, Postojni, Kopru, kjer je naval priseljevanja tudi zaradi potrebe po delovni sili največji. »Poudarjamo pa, da bo treba spremeniti tudi odnos do učiteljev in njihovega zaposlovanja. Imamo resne težave s pomanjkanjem kompetentnih učiteljev po šolah, zaradi česar se tudi znanje znižuje,« je dodala Iva Dimic.

Preberite tudi: V eni od skupin Kranjskih vrtcev slovensko govoreči le štirje od 18 otrok - kaj storiti?

Štirikratno povečanje

V šolskem letu 2022/23 je bilo v slovenske osnovne šole vpisanih 16.636 učencev s tujim državljanstvom (8,6-odstotni delež), pred desetletjem »le« 4097. Številni med njimi pouka v slovenskem jeziku ne razumejo, zato se vse več osnovnih šol sooča z izzivom, kako otroke tujcev, ki se priselijo v Slovenijo, uspešno vključiti v pouk, če nimajo zadostnega predznanja slovenščine. NSi je enkrat že predstavila zakonsko rešitev z uvedbo jezikovne pripravljalnice, a je koalicija zakonsko novelo zavrnila.

Le štirje slovensko govoreči v skupini 18 otrok

Na spletni Družini smo se nedavno TUKAJ pogovarjali s pobudnico Ireno Dolenc, sicer kranjsko mestno svetnico NSi, ki je med drugim iz prve roke razkrila, da je ravno v Kranju nekaj mestnih osnovnih šol, na katerih je v istem razredu 5 ali več učencev priseljencev, ki slovensko ne razumejo. Kot skrajnega je navedla primer vzgojiteljice v Kranjskih vrtcih, ki ima v skupini 18 otrok, starih tri in štiri leta, le štiri slovensko govoreče otroke in kar 14 otrok priseljencev.

Ni cilj integracije, da otroci priseljencev 'zlezejo' skozi osnovno šolo

»Dobra integracija je možna le z ustreznim predznanjem slovenskega jezika. Neznanje jezika se odraža v neuspehu ali zelo nizkih ocenah, ki ne omogočajo nadaljevanja šolanja glede na zmožnosti. Ni cilj integracije, da otroci priseljencev 'zlezejo' skozi osnovno šolo. Vsak otrok mora razviti svoje potenciale in vem, da se zaradi neznanja slovenščine učencem priseljencev godi krivica,« še zatrjuje Irena Dolenc.

Nalaganje
Nazaj na vrh