Lesena brv s tremi različnimi imeni je bila vez med škofjeloških starim mestnim jedrom in Puštalom ter tamkajšnjim kopališčem. Skozi leta je postala ena od znamenitosti in prepoznavnih simbolov Škofje Loke, od petka, ko jo je spodnesla podivjana Poljanska Sora, pa je ni več.

Legenda o prikazovanju hudiča

Hudičeva brv, v teh koncih znana tudi kot Puštalska ali Kriva brv, se v pisnih virih prvič omenja že leta 1639. Ime je, kot je zapisal pokojni največji poznavalec škofjeloške zgodovine dr. France Štukl, dobila zaradi prikazovanja hudiča, ki so ga Puštalci pregnali s postavitvijo kapelic na obeh straneh brvi.

Dokončno pregnan pod Šturmovo skalo

»Nato se je hudič začel prikazovati na sredini brvi. Še tam so domačini postavili znamenje, posvečeno sv. Janezu Nepomuku, zavetniku mostov, in ga tako dokončno pregnali pod bližnjo Šturmovo skalo,« je pred leti legendo še pojasnil umetnostni zgodovinar in loški arhivar dr. France Štukl.

Zapis pred brvjo, ki je ni več

»Je bil včasih v Puštalu hudič, kateri je Puštalcem nagajal in prevračal čolne, ko so z njimi vozili glavnike prodajat Ločanom. Takrat namreč še ni bilo brvi, hudič pa se je skrival pod Šturmovo skalo,« piše na informativni tabli pred brvjo čez Poljansko Soro, ki je že nekaj dni ni več.

Žabe so tudi ostale, hudiča pa ni več

Legenda nadalje pravi: »Ko pa so izgradili brv, se je prikazoval na njej, dokler niso na obeh koncih brvi postavili znamenja, pa še na sredini kipa zavetnika mostov. Pa je bil hudič jezen in je v vse mlake v Puštalu naselil žabe, da domačini niso mogli spati, in pa zavalil ogromno skalo na brv, da bi jo porušil. Brv je ostala, vendar kriva, zato je njeno drugo ime Kriva brv. Žabe so tudi ostale, hudiča pa ni več.«

Znamenita škofjeloška Hudičeva brv pred povodnijo. FOTO: Turizem Škofja Loka

Porušena že leta 1926

Lesena brv je bila uničena že pred skoraj stoletjem, ko jo je – menda zaradi hlodov in plohov z bližnjega skladišča, ki so se ujeli vanjo – odnesla huda povodenj konec septembra 1926. Hitro sta za postavitev nove poskrbela puštalska tesarja Poličarja in takšna je vzdržala vse do preteklega tedna.

Poplave prizanesle znamenju sv. Janeza Nepomuka

Resda z nekaj vmesnimi obnovitvami, ki pa njene prvotne podobe niso spreminjale. Sicer pa naj bi jo po pisnih prvič, in to temeljito, popravljali že leta 1874. Poplave so torej Hudičevo brv odnesle, prizanesle pa so zidanemu znamenju sv. Janeza Nepomuka, postavljenemu na otočku.

Priprošnjik proti vodnim nevarnostim

Sv. Janez Nepomuk (ok. 1349–1393) je bil češki duhovnik in mučenec, žrtev spovedne molčečnosti, danes velja za češkega narodnega zavetnika. Je tudi zavetnik mostov, ladjarjev, splavarjev, mlinarjev ter med drugim priprošnjik proti vodnim nevarnostim. Goduje 20. marca.