Tehnologije umetne inteligence (UI) imajo po besedah visoke komisarke ZN za človeške pravice Micehlle Bachelet, v primeru, da se ne uporabljajo ob hkratnem upoštevanju njihovega vpliva, lahko predvsem na področju človekovih pravic pogubne učinke. 

Po njene mnenju bi bilo potrebno tiste, ki predstavljajo večjo nevarnost države prepovedati ali strogo regulirati.

Ob tem je pozvala k oceni tveganja za pravice izražanja, svobode gibanja in zasebnosti.

Velik potencial, velike kršitve

UI imajo v službi ljudi sicer izjemen potencial, kar Bacheletova priznava, a hkrati omogočajo izjemno velik obseg kršitev, zaradi česar bi bilo potrebno vzpostaviti velike omejitve. ZN je predstavil tudi poročilo, v katerem so preučili trenutne razmere, ki kažejo, da države običajno prepogosto uvajajo tehnologije UI, ne da bi ustrezno ocenile njihov vpliv.

UI običajno deluje na način, da velike zbirke podatkov na nepregledne načine zbira, združuje in analizira. Ti podatki so lahko obenem napačni, zastareli, diskriminatorni. 

Poročilo je med drugim navedlo, da se širom sveta čedalje bolj uporabljajo tehnologije prepoznavanja obrazov tukaj in zdaj, kar veča možnosti neomejenega sledenja posameznikom in zlorabe njihovih podatkov.