»Tveganje za jedrsko vojno je trenutno še posebej visoko,« je na tiskovni konferenci v Ženevi izjavila Renata Dwan, direktorica Inštituta Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDR).

Dwanova je opozorila na več dejavnikov, med katerimi je tudi nenehno posodabljanje programa za jedrsko orožje, strateška tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ter pojav oboroženih skupin, sil zasebnega sektorja in novih tehnologij, ki zamegljujejo mejo med kriminalom in obrambo: »Pri nekaterih izmed teh dejavnikov je tveganje za uporabo jedrskega orožja danes večje kot kadar koli po drugi svetovni vojni.«

Naraščajoča zaskrbljenost

Pred manj kot mesecem dni je papež Frančišek članom Papeške akademije za družbene vede potožil, da se v današnjem političnem ozračju vedno manj pozornosti posveča jedrskemu razoroževanju.

»Zdi se, da se začenja novo obdobje skrb zbujajočih jedrskih soočenj,« je dejal papež in zbrane opozoril, da bi namestitev novega jedrskega orožja na zemlji in v vesolju močno povečala nevarnost jedrskega holokavsta. Čeprav je 122 držav podpisalo sporazum o odpravi jedrskega orožja, je Dwanova opozorila, kako je priznanje tveganja samo po sebi povabilo, da priznamo nujnost tega vprašanja.

Poleg tega ostaja dejstvo, da ZDA, Rusija in druge države z jedrsko oborožitvijo ostro nasprotujejo prepovedi jedrskega orožja, ki jo podpira tudi Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje (ICAN), leta 2017 prejemnica Nobelove nagrade za mir.

Ena izmed zadnjih držav, ki je potrdila sporazum o odpravi jedrskega orožja, je bila Kuba (leta 2018), 56 let po kubanski raketni krizi, ko je 13 dni spora med Washingtonom in Moskvo svet pripeljajo na rob jedrskega spopada.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media