Včeraj je namreč minilo natančno pol leta od vojaškega udara v državi, ki je že tako obubožan narod potisnil v spiralo resne politične, družbeno-gospodarske in humanitarne krize, v kateri so tamkajšnjim državljanom nenehno kršene temeljne človekove pravice.

Kot poroča spletni portal Vatican News, je vojaški udar 1. februarja letos v državi povzročil krizo brez primere. Vojaška hunta je odstavila voditeljico Aung San Suu Kyi in njeno vlado, odtlej pa vojaške sile nenehno zatirajo protestnike in njihove podpornike. Po besedah predstavnika Združenih narodov so razmere v državi trenutno izredno nestabilne, družbeno-gospodarski položaj je iz dneva v dan slabši, velike težave pa povzroča tudi epidemija koronavirusne bolezni.

Vedno več razseljenih

Na številnih območjih, kjer živijo narodnostne manjšine, predvsem v državah Šhan, Čin in Kačin, je bilo po podatkih Združenih narodov več kot 200.000 ljudi pregnanih s svojih domov. Na območju države Rakhine pa je bilo že pred vojaškim udarom okoli milijon notranjih beguncev in ta številka zdaj po navedbah ZN »strmo narašča«.

Krepitev spopadov in slabšanje družbeno-gospodarskih razmer več deset tisoč ljudi vsak dan prisili v beg.

Kot pojasnjujejo, po udaru beležijo še najmanj dva milijona več oseb, ki bi nujno potrebovale humanitarno pomoč, tokrat predvsem na urbanih območjih držav Jangon in Mandalaj. Krepitev spopadov in slabšanje družbeno-gospodarskih razmer več deset tisoč ljudi vsak dan prisili v beg.

Pri ZN so izjemno zaskrbljeni tudi zaradi otrok, katerih temeljne pravice so kršene iz dneva v dan, in zaradi vedno hujšega nasilja, ki ga vojaške sile izvajajo nad civilni protestniki in drugim prebivalstvom.

Stopnjevanje lakote

Zaradi naraščanja cen osnovnih življenjskih potrebščin je »močno upadla hranilna vrednost živilske košarice, saj so ljudje prisiljeni svojo običajno hrano nadomestiti s cenejšimi, bolj dostopnimi izdelki«. Združeni narodi ob tem vztrajno opozarjajo, da je njihova prednostna naloga preprečiti izbruh množične lakote v državi.

Pod izjemnim pritiskom je tudi mjanmarski zdravstveni sistem, predvsem zaradi koronaepidemije, pa tudi zaradi vojaških napadov na zdravstveno osebje in infrastrukturo. Poleg tega se nekateri zdravstveni delavci upirajo vojaški hunti, zaradi česar je močno motena tudi najosnovnejša zdravstvena oskrba po vsej državi.

Do začetka leta 2022 skoraj polovica prebivalcev Mjanmarja v skrajni revščini?

Po nekaterih virih so bolnišnice prazne, zdravstvene oskrbe pa zaradi upora zdravstvenih delavcev praktično ni; le prostovoljci hodijo od vrat do vrat, nudijo najnujnejšo oskrbo in odpeljejo posmrtne ostanke preminulih ter jih pripravijo na pokop.

Pri Združenih narodih ocenjujejo, da bi lahko do začetka leta 2022 skoraj polovica prebivalcev Mjanmarja zapadla v skrajno revščino, kar bi pomenilo dvakrat večje število po letu 2017. Zaradi izgube delovnih mest, visokih cen živilskih izdelkov in goriva so ranljiva gospodinjstva, predvsem na mestnih obrobjih, v nevarnosti, da ostanejo brez vsega. Koronakriza pa razmere v državi še poslabšuje.