Po izvirnem grehu padli človek išče temeljno in predvsem, kako bi rešil samega sebe. Takšno odrešenje ga zanima; takšnega odrešenika bi sprejel. Vse to se razgali prav ob srečanju s Križanim: Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj.

Poljubi tistega, ki ga izda

Če je paradigma padlega človeka rešiti samega sebe, je Kristusova paradigma odrešiti bližnjega. Jezusu bližnji je padli človek, ki se mu Jezus naredi bližnji: »Naredi z menoj, kar hočeš, jaz te imam rad, zaupam se v tvoje roke.« Ni večje bližine kot izročitev, podaritev do konca, v ljubezni. Tako Jezus prinese Očetovo ljubezen do skrajne točke človeške padlosti in podlosti.

Krščanstvo je zares novost; je norost Božje ljubezni. Jezusa na križu ne držijo žeblji, pač pa zvestoba Očetu in ljubezen do grešnika. Kristus ljubi do konca. In to grešnika. Poljubi tistega, ki ga izda. Ne udari in ne kaznuje grešnika, pač pa sprejme udarce in k...