Ameriški filmski režiser je s pomočjo življenjske zgodbe sv. Maksimilijana Kolbeja znova našel pot k svoji veri. »Hej, vsi skupaj, rad bi vam povedal, kako sem zapustil cerkev in kako mi je Maksimilijan Kolbe pomagal, da sem se vrnil v njeno naročje,« je Anthony D'Ambrosio na družbenem omrežju Instagram delil ganljivo pričevanje o svojem »spreobrnjenju«.

D'Ambrosio trenutno z ekipo na Poljskem snema film z naslovom Zmagoslavje srca, ki prikazuje življenjsko zgodbo sv. Maksimilijana Kolbeja. Film naj bi bil končan leta 2025, osredinja pa se na zadnjih 14 dni svetnikovega življenja, na obdobje, ki ga je z devetimi sotrpini preživel v »bunkerju lakote«.

Ameriški režiser Anthony D'Ambrosio. FOTO: FB/Triumph of  the Heart

Ameriški režiser v ganljivem video posnetku pojasnjuje, kako sta njegovo življenje zaznamovali odvisnost in zasvojenost. Odraščal je v katoliški družini in v obdobju največjih težav je doživel močno izkušnjo Boga, ko je spoznal žensko, za katero je mislil, da bo nekoč postala njegova žena. Takrat je začutil, da mu Bog želi to žensko postaviti ob stran in v istem trenutku je začutil ozdravljenje: »Moja odvisnost je izginila. Strah pred poroko je izginil. Moj občutek sramu je izginil, bil sem ozdravljen in bilo je čudovito!«

Po prekinitvi zaroke se je režiserjeva vera popolnoma razblinila.

Tik pred zaroko pa so se pri njem pojavile zdravstvene težave, zato je razmerje prekinil. Ženska se je v tem času poročila z drugim moškim. »Doživel sem, kako se je moja vera popolnoma razblinila,« D'Ambrosio opisuje svoje takratno življenje: »Spomnim se, da sem se zbudil po grozni nočni mori, šel na vrt in želel moliti. Ugotovil sem, da tega dela mene, ki je verjel v Boga, preprosto ni več. Vere v Boga ni bilo več niti trohice.«

Ob tem je živel v katoliškem okolju in bil vključen v delo z mladimi. Sprva o izgubi osebne vere ni mogel govoriti z nikomer, pozneje, ko je o tem lahko spregovoril, pa so šle stvari vedno na slabše. »V teh neprespanih nočeh sem iz nekega razloga začel premišljevati o življenju sv. Maksimilijana Kolbeja,« D'Ambrosio opisuje prelomnico v svojem življenju. V hudi osebni stiski se je postavil v Kolbejeve čevlje, ko je brez upanja sedel v »bunkerju lakote«.

Film naj bi bil končan prihodnje leto. FOTO: imdb.com

Ko nisem več mogel verjeti v Boga ali čudeže, sem še vedno lahko verjel v zgled ljubezni, ki pride v temo, da bi bila preprosto z menoj.

D'Ambrosio opisuje izjemno pomembno vlogo, ki jo je svetnik takrat odigral za njegovih devet sotrpinov. Iz ljubezni jih je spremljal v njihovem trpljenju in to trpljenje prevzel tudi nase. Ta podoba je postavila njegovo vero na nove temelje, priznava režiser: »Ko nisem več mogel verjeti v Boga ali čudeže, sem še vedno lahko verjel v zgled ljubezni, ki pride v temo, da bi bila preprosto z menoj. Mislim, da to potrebujejo ljudje, ki dvomijo in trpijo … Krščanstvo potrebujejo na svoji strani, da se ga lahko oklenejo ob izgubi smisla.«

Sam film se osredinja prav na to točko, pojasnjuje D'Ambrosio: »Večina filmov o sv. Maksimilijanu Kolbeju se konča, ko se odloči, da bo prostovoljno odšel v 'bunker lakote'. Naša zgodba pa se začne prav tu, ko se svetnik skupaj z devetimi drugimi zaporniki v najtemnejšem kraju na svetu bori, da bi začel vstajo upanja.«