Zmagoslaven sprejem Tadeja Pogačarja v Komendi [FOTO]
Zmagoslaven sprejem Tadeja Pogačarja v Komendi [FOTO]
Ves dan so se skozi središče naše občine vozili kolesarji z napisi UAE Emirates, v rumenih majicah, barvi, ki jo je na Tour de France nosil večino etap letošnji zmagovalec, se ustavljali blizu krožišča pred sedežem občine, pobarvanim najprej z vijoličasto barvo, nato pa še z rumeno, ter lepaki s Tadejevimi fotografijami in drugim ob košati lipi sredi krožišča in blizu njega. Od 24. julija to krožišče nosi tudi Tadejev podpis.
Tadejeva fotografija je krasila tudi pročelje stavbe, v kateri je sedež občine, obenem pa prostori Kulturnega doma in drugi. Na lepaku častitljive stavbe, stare skoraj sto let, je pisalo: TADEJ, NAŠ PONOS! Videti pa je bilo tudi letnice 2020, 2021 in 2024, v katerih je bil Tadej zmagovalec »francoske pentlje«.
Poleg te stavbe so za njegov sprejem postavili dvignjeni oder, na brežini ob cesti, ki vodi v historično središče Komende, pa so razvili velikansko slovensko zastavo.
Te so plapolale tudi nad ljudmi, ki so v vse večjem številu prihajali v najožje središče Komende. Veliko se jih je pripeljalo s kolesi, ta hip najbolj cenjenem in zaželenem vozilu. Še posebej, če je malce boljše. Mnogi so s seboj nosili zastavice in druge predmete v upanju, da se bo Tadej nanje podpisal. Res se je ob koncu sprejema, nato pa še enkrat, ker je toliko ljudi, posebej otrok, to od njega pričakovalo. Tudi na posebne kartice z njegovo fotografijo.
Veselo razpoloženje in napetost pred Tadejevim prihodom je stopnjeval izvrstni moderator Uroš Bitenc iz Trzina, nekdanji Komendčan, ob priljubljenih glasbenih melodijah.
Množico Tadejevih občudovalcev in navdušencev je »učil«, kako ga bodo pozdravili. Odgovarjali so, da ga bodo na njegovo izrečeno ime Tadej s priimkom Pogačar, na ime njegovega spremljevalca Andreja na kolesarskih dirkah bodo odgovorili Hauptman, na ime Tadejeve življenjske spremljevalke Urške bodo rekli Žigart, ob imenu komendskega župana Jurija pa Kern.
Ko je nazadnje težko pričakovani gost le prišel s sprejema v Ljubljani, je več tisoč obiskovalcev na Urošev poziv začelo vse glasneje vpiti: Tadej, Tadej, Tadej. Ker se je že stemnilo, so ga pozdravili tudi z »lučkami« na mobilnih telefonih.
Tadej Pogačar se je z Urško najprej povzel na balkon kulturnega doma, kamor so doslej smeli le najvišji gostje, in množico pozdravil z dvignjeno desnico. Nato se je spustil do vijoličasto-rumeno obarvanega krožišča, kjer se je podpisal.
Sledil je predvideni program na samem odru. Tam ga je prvi pozdravil in mu čestital komendski župan Jure Kern, ki je vseskozi z ženo Teo navijal zanj, nato so na oder drug za drugim stopili in nagovorili navzoče Andrej Hauptman, Urška Žigart ter, nazadnje, sam Tadej.
Vsi so sproščeno odgovarjali na moderatorjeva vprašanja. Andrej Hauptman, kako je napeto spremljal Tadeje vožnje, prepričan v njegov uspeh, malo pa tudi v strahu, da se mu ne bi kaj pripetilo, Urška Žigart, kako niti ni potreboval njene podpore, kar je bil »zadosti motiviran« (spomnila se je njej posebej neljube Možjance, na katero ji je bilo težko voziti), Tadej pa, da mu je bila od vseh voženj na letošnjem Touru še posebej pri srcu prva na prelaz Col de Galibier, na kateri je tudi zmagal.
Tadej se je spomnil svojih tekmovalnih začetkov, dirk s kolesom v domačem kraju in drugje. Na vprašanje, katera barva mu je najljubša poleg vijoličaste in rumene ob ugibanju, da rdeča, ter pripombo, da »mavričaste barve«, ni hotel odgovoriti, je pa odkrito priznal, da je bil dan po končanem Touru zelo utrujen.
Komendčanom in številnim drugim udeležencem sprejema je zagotovil, da so »čudoviti ljudje«, da je Komenda zanj »najlepši kraj«, v katerega se, če le utegne, rad vrača. Posebej k staršema, očetu Mirku in mami Marjeti. Oba sta bila z njim na sprejemu. Hvaležen je sprejel darila iz županovih rok: velik lep šopek rož, sliko kulturnega doma v Komendi, posebno navijalko za uro.
Občini se je oddolžil z zmagovitim tekmovalnim dresom. Podžupan Aleš Marinko pa je že imel pripravljena nova darila za Tadeja: veliko steklenico šampanjca in orjaško torto. Tadej je s penečim vinom poškropil najbližje, zlasti nestrpne novinarje, katerim je potem odgovarjal na vprašanja, pred tem pa še zarezal v torto in jo tudi pokusil. Ker je bila zelo velika, so je bili deležni številni obiskovalci prireditve, veliko si jih je gasilo žejo tudi s točenim pivom pri bližnjem šanku.
Največje veselje je Tadej naredil otrokom in mladim s svojimi podpisi. Številni so se po koncu sprejema tudi fotografirali v krožišču z njegovim podpisom. Morda med njimi tudi prihodnji kolesarski as?
Med Tadejevimi občudovalci je prišel v Komendo tudi pesnik Ivan Kropivnik s Spodnjega Brnika. Visokemu gostu je napisal pesem z akrostihom, s seboj je prinesel tudi dokumentarno fotografijo njegovih starejših sorodnikov.
Ura se je prevesila že skoraj čez 23., ko so začeli kamniški varnostniki prazniti za promet krožišče v Komendi in ceste vanj. Zelo obzirno, a prepričljivo: Pridite jutri čez dan! Tadej pa je tudi po napornem dnevu potreboval počitek. Upajmo, da je trdno in dobro spal. Kmalu ga čakajo novi veliki tekmovalni izzivi. Olimpijske igre in Vuelta ne, ga pa svetovno prvenstvo v kolesarjenju in tudi zelo zahtevna preizkušnja Pariz – Roubaix. Katera koli in kjer koli, zvesti navijači iz Komende in vse Slovenije bomo navijali zanj.
V Komendo so začeli prihajati tudi tuji gostje in spraševati, kje neki je ta Klanec, kjer je doma najboljši kolesar na svetu. Lepaki, slovenske in komendske občinske zastave, »kažipoti« in drugo jih usmerja v to vas. Tadej pa ohranja v spominu še posebej klanec iz središča Komende v vas Klanec, na katerem se je od otroških let utrjeval za poznejše kolesarske tekme in zmage. Do največjih. Z malim se začne, da dosežeš veliko, se zaveda Tadej. S silno voljo: Nikoli ne kloni. Svojim geslom.
Še nekaj utrinkov s sprejema v Komendi si oglejte v fotogaleriji Jožefa Pavliča.