Zlorabe indijskih delavcev odnesle inšpektorja za delo Jadranka Grlića
Zlorabe indijskih delavcev odnesle inšpektorja za delo Jadranka Grlića
Včeraj razkrite zlorabe indijskih delavcev bodo očitno povod v precejšnje spremembe na področju delovnopravne zakonodaje in na področju inšpekcijskih služb. Za začetek pa se bo od funkcije najprej poslovil glavni delovni inšpektor Jadranko Grlić. Le tega je, skoraj pred natančno štirimi leti, imenovala še Cerarjeva vlada. S tem je ustvarila enega od najvplivnejših zakonskih parov pri nas, saj je njegova žena Andrejka Grlić glavna tržna inšpektorica.
Pričakovana menjava
Nobena skrivnost ni, da je bila menjava Jadranka Grlića na neki način pričakovana. Kot je znano, so bili v stranki Levica že več let nezadovoljni z učinkom delovnega inšpektorata, ki je po njihovem mnenju premalo odločno preganjal sporne zaposlovalne prakse, kot so odpiranje sp-jev za poklicne statuse, ki so bili nedvomno vezani zgolj na enega delodajalca.
Da metode dela, ki jih opravlja inšpektorat za delo, ne uživajo njegovega zaupanja je v včerajšnji oddaji Odmevi zelo jasno pokazal tudi minister za delo Luka Mesec, ki je ocenil, da bi moral ta prevetriti svoje metode dela. Ob tem ej izpostavil, da zgodbe o zlorabah po navadi razkrijejo nevladne organizacije in preiskovalni novinarji. V resnici pa bi morala te zgodbe po Mesecevem mnenju prva zaznavati inšpekcija.
Indijci delajo po 62 ur na teden, inšpekcija pa ne ugotovi nepravilnosti
Ta se je po njegovem mnenju še posebej slabo izkazala v primeru zlorab delavcev iz Indije. Le tem so takoj po prihodu v Slovenijo odvzeli potne liste, nato pa so morali v avtopralnici AvtoStop delati tudi po 62 ur na teden. Kljub temu so prejemali mizerno plačo v višini zgolj 650 evrov na mesec.
Po poročanju RTV Slovenija naj bi si psihično in fizično izčrpani delavci želeli pobegniti, toda njihov delodajalec je bil jasen, da jim to zaradi njegovih prijateljstev s predstavniki visoke in lokalne politike ter policijo in Slovensko vojsko, ne bo uspelo.
Sledila je prijava na inšpektorat za delo. Toda delodajalec je bil s pregledom očitno seznanjen in naj bi delavcem začasno vrnil potne liste. Po pregledu, ki ni ugotovil nepravilnosti, pa jim je te, tudi z grožnjami, ponovno odvzel.
Direktor Semir Hajdarpašić je v izjavi pogovoru za RTV Slovenija očitke o takšnem ravnanju zanikal. Pri tem je pojasnil, da so inšpektorji v podjetju ob prisotnosti policije opravili nadzor, a večjih nepravilnosti niso odkrili.
Mesec: Reakcijski čas je bil predolg
Takšen razplet dogajanja je razočaral ministra za delo Luko Meseca, ki je mnenja, da bi morala inšpekcija na prijavo reagirati takoj in ne šele čez en dan, kar je delodajalcu dalo možnost, da zakrije kršitev. Po njegovem mnenju bi morala problematična podjetja, med njimi je še zlasti izpostavil agencije za posredovanje dela, živeti v konstantnem občutku, da inšpekcija "lahko kateri koli trenutek pride in ugotovi kršitve".
Inšpektorji nadzorov praviloma ne napovedujejo
Kot so kasneje razložili na delovnem inšpektoratu, tovrstnih nadzorov praviloma ne napovedujejo. Letno naj bi na inšpektorat tako prejeli okoli 7000 prijav oziroma v povprečju okoli 30 na dan. Na inšpektoratu je zaposlenih 53 inšpektorjev, ki opravljajo nadzore na področju delovnih razmer, in 32 inšpektorjev, ki nadzorujejo varnost in zdravje pri delu. Lani so ti na terenu lani opravili 38.624 pregledov ter pri tem ugotovili 18.343 kršitev in izrekli za 3.546.856,72 evra glob.