Daleč naokoli je poznan kot spovednik in duhovni voditelj. In kakšen je njegov pogled na spovedovanje? »Spovedovanje je v bistvu služenje. Vedno mi prihaja na misel, da sem Božji služabnik, to pa je služenje. Doživljam, da je spoved nekaj globokega: najprej moram pri spovedi človeka zares poslušati, potem pa mu tudi pomagati, da bo sam uvidel, kaj je narobe v njegovem življenju in kaj bo dobro spremeniti. V spovedniku in v spovedancu prinaša veliko veselje zavest, da pri spovedi deluje Bog sam.«

Jože Razinger je v nedeljo, 30. junija, v Lešah obhajal zlato mašo. FOTO: Dejan Kristan

Kaj je pomembno za dobro spoved?

»Ključ je pri spovedancu in odprtosti njegovega srca. Pomembno je, koliko je srce odprto. In kako težko je spovedovati, ko vidim, da je spovedančevo srce zaprto in da ni pripravljenosti za spreobrnjenje. Vsak vernik ima Svetega Duha, ki ga spodbuja k priznanju in obžalovanju grehov. Spoved pa je skoraj nemogoča, če spovedanec pride s trditvijo, da nima grehov. Mi pa med spovedjo pridejo konkretne misli, ki jih povem in velikokrat pomagajo spovedancu, da vidi, kaj dela narobe. So pa tudi konkretna znamenja, da moram še nekaj vprašati, da razjasnimo. Velikokrat gre za povezanost z dediščino ali z zamerami. Pot do odpuščanja je dolga in če nekdo redno prihaja, je tudi laže iskati pot naprej, ko se vidi, kako napreduje od ene do druge spovedi.«

Jože Razinger: »Ključ je pri spovedancu in odprtosti njegovega srca.« FOTO: Tatjana Splichal

Pogovor z novomašnikom Jožetom Razingerjem v celoti lahko preberete v novomašni številki Družine (26–27/2024).