Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zlati cepin za Aleša Česna in Luko Stražarja

Objava: 02. 08. 2019 / 12:59
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.08.2019 / 11:42
Ustavi predvajanje Nalaganje

Zlati cepin za Aleša Česna in Luko Stražarja

Med letošnjimi prejemniki najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu sta alpinista Aleš Česen in Luka Stražar.

Luka Stražar, Tom Livingstone in Aleš Česen, prejemniki zlatega cepina za vzpon na Latok I (foto: Tom Livingstone)

Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi slovenska alpinista Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se skupaj z Britancem Tomom Livingstonom avgusta lani kot prva povzpela na karakorumski sedemtisočak Latok I s severne strani. To je že osmi zlati cepin za Slovenijo v 27-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon, medtem ko je lani zlati cepin za življenjsko delo prejel Andrej Štremfelj. Mednarodna komisija bo septembra na Poljskem nagradila še vzpona v Himalaji in Karakorumu.

Za oba že drugi zlati cepin

Oba alpinista bosta zlati cepin za alpinistične dosežke prejela že drugič. Luka Stražar ga je z Nejcem Marčičem prejel že leta 2012 za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu, Aleš Česen pa z Markom Prezljem in Luko Lindičem (letos je bil z Ines Papert v naboru iztopajočih vzponov za prvo zimsko prečenje Watzmanna v Alpah v enem dnevu) leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji.


Prvi na vrhu Latoka I s severne strani (foto: Luka Stražar)

Preplezali prvenstveno smer

Karakorumski sedemtisočak je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj okoli 30 alpinističnih odprav z vsega sveta, slovenskima alpinistoma Alešu Česnu (Alpski gorniški klub) in Luki Stražarju (Akademski AO) ter Britancu Tomu Livingstonu pa je uspelo avgusta lani preplezati prvenstveno 2400-metrsko smer v severnem ostenju Latoka I in se 9. avgusta 2018 povzpeti na 7145 metrov visok vrh ter se tako v zgodovino vpisati z drugim vzponom na ta pakistanski sedemtisočak in prvim uspešnim vzponom s severne strani.

Avstrijca bosta zlati cepin prejela posthumno

"Letos bodo nagrajeni trije vzponi, poleg našega še dva, na žalost sicer posthumno. To sta solo vzpona Davida Lame in Hansjörga Auerja, ki sta žalostno končala letošnjo pomlad v Kanadi. Težko in nehvaležno je primerjati in vrednotiti različne vzpone. Našemu je neko dodatno žlahtnost prav gotovo dodala tudi vsa res pestra zgodovina neuspešnih poskusov v ostenju Latoka, seveda ob vseh drugih odlikah nekega vrhunskega vzpona v najvišjih gorah, ki jih ta vzpon nedvomno ima," poudarja Česen, ki bo s Stražarjem in Livingstonom prejel zlati cepin za alpinistične dosežke v letu 2018 za vzpon na Latok I (7145 m), rešitev "zadnjega tehničnega problema Karakoruma", poleg njih bosta z zlatim cepinom posthumno nagrajena še avstrijska alpinista - David Lama za solo vzpon na Lunag Ri (6907 m) v Himalaji in Hansjörg Auer za solo vzpon na Lupghar Sar West (7200 m) v Karakorumu. Letošnji prejemnik zlatega cepina za življenjske dosežke je poljski alpinist Krzystof Wielicki, znan po svojih zimskih, prvenstvenih in solo vzponih na osemtisočake.


Zlati cepin za vzpon na karakorumski sedemtisočak Latok I (foto: Tom Livingstone)

V mednarodni žiriji tudi Andrej Štremfelj

Že drugič zapored bodo zlate cepine podelili na gorniškem festivalu v Ladeku na Poljskem, in sicer med 19. in 22. septembrom 2019. Mednarodno žirijo, ki je izmed 58 izstopajočih vzponov v letu 2018 izbrala tri in jih nagradila z zlatim cepinom za alpinistične dosežke, sestavljajo ugledna imena iz sveta alpinizma: Sandy Allan, Kazu Amano, Valeri Babanov, Jordi Corominas, Fred Degoulet, Ines Papert in Andrej Štremfelj, ki je lani kot prvi Slovenec prejel zlati cepin za življenjsko delo in tako postal edini Zemljan s tem prestižnim priznanjem tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon.

Slovenci še naprej pišejo zgodovino zlatega cepina

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 27 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar devetkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu.

Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La.

Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.

Manca Ogrin, Planinska zveza Slovenije

Kupi v trgovini

Novo
Globalizacija zahodne kulturne revolucije
Družbena vprašanja
32,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh