O njihovi veličini smo se pogovarjali z restavratorjem Rokom Valjavcem iz Britofa pri Kranju, ki ima obnovo starega kmečkega pohištva še posebno rad. Skupaj z Rokom Seničarjem tvorita tim Restavratorstva Valjavec, ki staremu pohištvu ne le obriše prah, ampak mu vdahne novo dušo, da najde novo mesto in funkcijo v sodobno zasnovanih domovih.

Ko stare skrinje zaživijo novo življenje

V njuni delavnici je ogromno starega pohištva, ki ne pritegne pozornosti oči, saj ga je najedel zob časa. A ko Rok vzame mokro krpo, že samo en poteg čez poslikavo gledalcu ponudi popolnoma drugačen pogled na poslikane skrinje. Motivi rož, svetnikov, verskih napisov, geometrijskih vzorcev, napisov kar naenkrat niso več starinske podobe nekega časa, ampak zaživijo v zelo živih barvah in motiviki.

Restavratorja Roka Valjavca starine zanimajo že od mladih nog, skrinje pa veliko obnavlja za avstrijsko Koroško. FOTO: Jana Jocif

Beseda skrinja izhaja iz latinske besede scrinium, ki ponazarja valjaste puščice za shranjevanje papirusovih zvitkov in drobnarij. Kmečke skrinje so predhodnice vsega današnjega pohištva, namenjene shranjevanju pa tudi sedenju in ležanju. Skrinje poznamo po celi Sloveniji. Gorenjske domačije pa so imele od vse Slovenije največ poslikanega pohištva, zato se je skrinj oprijelo ime gorenjske.

Pravzaprav poznamo dve vrsti skrinj: ene so bile namenjene shranjevanju žita, poslikanih pa se je oprijelo tudi ime ženitovanjske, saj so jih neveste pripeljale v svoj novi dom v svečanem sprevodu. V skrinjah so shranjevale obleko, osebne predmete, pa tudi prejo, platno, včasih suho sadje, stročnice … Ker so bile to vrednejše stvari, je lastnica skrbno hranila velik ključ, s katerim je bila skrinja zaklenjena.

Motivika in skriti zakladi

Skrinje 17. stoletja so barvane z različnimi geometrijskimi in rastlinskimi ornamenti ter motivi v črni barvi, v 18. stoletju so živobarvne, iz 19. stoletja pa so znani zelo raznoliki motivi: šopki cvetja, svetniki, Marija, verski simboli … V osrednjem polju je vedno glavni motiv, medtem ko bočne stranice niso vedno okrašene, še redkeje pokrovi skrinj.

Motivi na skrinjah iz 19. stoletja so zelo raznoliki: šopki cvetja, svetniki, Marija, verski simboli … FOTO: Jana Jocif

Rok Valjavec ob eni od skrinj pove, da poznamo t. i. »prepovedane skrinje«. Gre za tiste, ki imajo naslikan avstroogrski grb. Ko je v slovenskih krajih vladal Napoleon, so namreč avstoogrske grbe prepovedali, zato so jih premazali. Ob restavriranju pa se razkrijejo tako kot tudi drugi najrazličnejši nepričakovani »zakladi«. 

Rok je v skrinjah tako našel že družinske dokumente, podobice, srebrnino, patrone iz prve svetovne vojne, bajonet, prepovedane medvojne knjige, vojaška šifrirana pisma, antipropagando proti Nemcem ali partizanom … Zanimivega raziskovanja mu ne manjka, zato sodeluje tudi z državnim arhivom v Ljubljani, kamor odda najdene dokumente.

Rok je v skrinjah našel že družinske dokumente, podobice, srebrnino, patrone iz prve svetovne vojne, bajonet, prepovedane medvojne knjige, vojaška šifrirana pisma, antipropagando proti Nemcem ali partizanom.

»V eni od skrinj v Železnikih, ki je bila last protestantskega grofa, sem našel bakrorezni tisk, na katerem je grof prepovedal dela proste nedelje. Verjetno zato, ker je Cerkev zapovedovala obratno, on pa je želel drugače. Zapisano je tudi, da bo vsak, ki tega ne bo spoštoval, kaznovan,« eno od zanimivih najdb opiše Rok Valjavec.

Celoten članek si lahko preberete v reviji Praznična, jesen 2024. 
Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.