Nilski dragulj je že deveta uspešnica priljubljene pisateljice o svetopisemskih ženskah. V romanu je tokrat v ospredju mlada Chariline, ki je potomka prebivalcev nubijskega kraljestva Kuš, in njeno dolgo potovanje v Rim v iskanju svojega očeta. Tako Hana Strajnar kot Helena Rozman sta se v življenju, tako kot glavna junakinja romana, srečali z mnogimi preizkušnjami, ki sta jih še bolj zbližali z Bogom.

Kdo je Chariline?

Chariline je že ob rojstvu zaznamovala izguba obeh staršev. Mati je umrla pri porodu, o domnevno pokojnem očetu pa ve le to, da je bil Kušit, o čemer priča tudi njena temna polt. Ko po naključju izve, da naj bi bil oče v resnici še vedno živ, je odločena narediti vse, da bi odkrila, kdo je. Edina obetavna sled vodi v Rim in tako Chariline po spletu naključij kot slepa potnica pristane na ladji trgovca Tea, ki smo ga srečali že v romanih Tatica iz Korinta in Hči Rima.

Preizkušani ženski Hana Strajnar in Helena Rozman. FOTO: Marko Mesojedec

Chariline v življenju Hane in Helene

Hano Strajnar, ki je v pričakovanju petega otroka, v romanu najbolj nagovarja Charilinino iskanje očeta in njena želja, da ga spozna. »Iskala je družino, saj je želela nekam pripadati, biti del neke skupnosti. Tudi meni se je namreč dogajalo nekaj podobnega. V svojem življenju sem zelo pogrešala moški lik, hrepenela sem po zdravi družini z mamo, očetom, brati in sestrami. To mi ni bilo dano, ampak sem tako kot Chariline v romanu, ki je našla srečo v širšem krogu sorodnikov in prijateljev, naposled našla zadovoljstvo z možem, s katerim sva pred šestimi leti na Barju zgradila dom, kjer sem tudi sama končno pognala korenine.«

Hana Strajnar, ki pričakuje petega otroka, je srečo našla v lastni družini. FOTO: Marko Mesojedec

Po mnenju Helena Rozman je Chariline močna in ženstvena punca. Se mi zdi, da tudi meni lahko daje to moč. »Podobnost z njo vidim v tem, da je tudi ona spoznala, da je živela preveč egoistično. Videla je, da se mora bolj podrediti Bogu in ga mora bolj poslušati. Tudi jaz včasih začutim, da ne iščem najprej Boga. Nato se zavem, da moram najprej iskati Njega, da On vodi moje korake in biti bolj poslušna.«

Helena Rozman: »Bog vodi moje korake.« FOTO: Marko Mesojedec

Življenjske preizkušnje, ki puščajo brazgotine

Gostji sta v pogovoru z občinstvom delili izkušnji, ki sta močno zaznamovali njuni življenji. Ena največjih preizkušenj v Haninem življenju je bilo rojstvo prvega otroka, hčerke s posebnimi potrebami. »Želela sem si zdravega otroka. Sploh nisem pomislila, da bi bilo lahko kaj narobe. To je bila res huda preizkušnja. Morala sem čez vse faze žalovanja, za mano je več terapij, da sem po več letih to situacijo lahko tudi sprejela. Mož je to lažje sprejel. Danes lahko tudi jaz rečem, da sem vesela za hčerko, da jo imamo, čeprav je skrb zanjo fizično kar naporna.«

Občinstvo v galeriji Družina je bilo pretežno žensko obarvano. FOTO: Marko Mesojedec

Brazgotine, fizične ali duhovne, so pomembne, saj kažejo posameznikovo življenjsko zgodbo, je prepričana mamica petih otrok Helena, ki je prebolela raka dojke in na črevesju. »Morda so te brazgotine na nek način opomnik, da naj živim danes, to sedanjost, ta trenutek, ker ne vem, kaj bo čez tri mesece, ko imam spet pregled. Stvar se lahko zelo hitro zasuka. Vse te moje brazgotine so mi lepe. Sprejemam jih s hvaležnostjo in v opominjanju za naprej.«

V kulturnem programu sta nastopili baletki Valerija Želko Rebec in Ajda Šegula, koreografijo in glasbo iz opere Carmen pa je zasnovala Elena Likar. FOTO: Marko Mesojedec

Katera svetopisemska oseba ju najbolj nagovarja?

Med svetopisemski liki Hano najbolj nagovarja sv. Pavel, grešnik, ki je sprva preganjal kristjane, nato pa je doživel spreobrnjenje in začel na dogajanje okoli sebe začel gledati z drugačnimi očmi. »Tudi sama sem se pred leti na seminarju izlitja Svetega Duha spreobrnila. Od takrat svoj pogled na Boga primerjam z gledanjem barvne televizije, medtem ko je bil predtem ta pogled črno-bel.« Med ženskimi svetopisemski liki pa ji je blizu zlasti Marija ter njuni milina in nežnost.

Avtorica romana Tessa Afshar se je rodila v Iranu v muslimanski družini. Pri dvajsetih se je spreobrnila v krščanstvo in študirala teologijo. Nilski dragulj je njena deveta uspešnica o svetopisemskih ženskah. FOTO: Marko Mesojedec

Heleno v prvi vrsti navdihuje Jezus, skozi življenjsko preizkušnjo pa ji je bil zlasti blizu Job. »Zelo sem brala njegovo zgodbo. On je v življenju res ogromno izgubil. Všeč so mi bili tudi dialogi, ki jih ima satan z Bogom. Ob tem sem videla, da Bog dopusti to bolezen, ker vidi, da mu boš ostal zvest. In tudi Job ostane zvest. Vse kar je izgubil, je dobil na koncu dvakrat povrnjeno. Prek Joba me je Bog učil, kako je On zvest in mogočen ter da bo še smeh na mojih ustnicah.«