Založba Mladika iz Trsta je izdala knjigi Aleksandra Furlan Bilo je nekoč in Darinke Kozinc Les Slovčnes, o aleksandrinkah.

Aleksander Furlan (Šandrin) se je rodil na Greti v Trstu leta 1934 v družini vrtnarjev. Ko je bil star štirinajst let, se je družina preselila v Barkovlje. Izučil se je za mizarja, se poročil in dobil dva otroka, nakar se je zaposlil kot pristaniški delavec in v tem poklicu ostal do upokojitve.
Bil je zelo aktiven v barkovljanskem družabnem življenju, njegov sosed je bil pevovodja Milan Petrot in ta ga je pritegnil v svoj zbor. Aleksander Furlan je svoje pesmi in črtice objavljal v reviji Mladika in drugje, leta 2007 je izšla njegova pesniška zbirka An popodan, napisana v barkovljanskem narečju.

Barkovlje in njeni ljudje

V knjigi izbranih zapisov Bilo je nekoč zaživijo Barkovlje in njeni ljudje, kot jih je avtor doživljal v svojih otroških in mladostnih letih.

V izbranih zgodbah Aleksander Furlan pripoveduje o svoji družini, stricih in tetah, vaških posebnežih, navadah, obiskih, izletih, o vojni, šoli, iskanju zaposlitve, o napeljavi elektrike in vode v gospodinjstva, pa tudi o kulturnem življenju v Barkovljah, o maestru Ubaldu Vrabcu, amaterski gledališki skupini itn. Pred bralcem zaživi obmestni svet, ki ga ni več: pa čeprav je bil to preprost svet, lahko današnji bralci le občudujemo pristnost in resničnost odnosov, ki so se spletali med ljudmi.

Darinka Kozinc o aleksandrinkah

V knjigi Les Slovčnes Darinka Kozinc pripoveduje zgodbo nekaterih mladih deklet, ki so leta 1937 odšle v Egipt ter tam delale kot varuške, dojilje in hišne pomočnice. Njihova usoda je bila pogosto težka, nekatera so zašla na stranpota, nekatera pa imela srečo, obogatela in si za stalno uredila svoj položaj v družbi. Nemalo je bilo trpljenja, odpovedovanja in domotožja po Vipavski dolini, od koder je večina izmed njih odšla.

V Aleksandriji jim je bil zatočišče Azil sv. Frančiška, ki so ga vodile šolske sestre, in so od domovine oddaljenim primorskim ženam nudile kanček zavetja in domačnosti. Tam so se zbirale ob nedeljah popoldne, se družile, tudi kaka ljubezen je vzklila, saj po začetku druge svetovne vojne in italijanski predaji je bilo v Egiptu veliko prekomorcev in drugih mladih primorskih fantov.

Zgodba, v kateri se prepletajo resnični dogodki in domišljija, prinaša novo pričevanje o življenju aleksandrink v Egiptu od tridesetih let 20. stoletja do začetka petdesetih let, ko se je v afriški državi razširila revolucija, ki je prisilila v odstop kralja Faruka. Obdobje tuje, evropske prisotnosti v Egiptu se je tako končalo in končala se je tudi doba aleksandrink.

Avtorica več knjig o aleksandrinkah

Darinka Kozinc je univerzitetna diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti. Med letoma 1997 in 2007 je bila ravnateljica Srednje lesarske šole Nova Gorica. Med letoma 2006 in 2010 je bila podžupanja Mestne občine Nova Gorica. Je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in predsednica Goriškega literarnega kluba Govorica. Živi in dela v Solkanu.

Aleksandrinke se pojavljajo v več njenih delih: Tišina se je uglasila (2011), Pravili so jim aleksandrinke (za otroke, 2008), Les Goriciennes (2016), Krpanke (2019).