Janez Pucelj: Življenje je pristno, vse drugo so všečnosti
Janez Pucelj: Življenje je pristno, vse drugo so všečnosti
Potem ko so ga leta 1981 poslali na pastoralni delo med Slovence v Nemčiji, je bil med drugim 20 let predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi ter 31 let glavni urednik revije za Slovence po svetu Naša luč.
Gospod Pucelj, iz kakšne družine izhajate?
Pet nas je bilo. Poleg staršev, očeta Janeza in mame Pavle, še trije otroci. Najstarejša Marija in najmlajši Andrej ter še eden vmes. Starša sta se poročila šele po vojni, ker je bil oče deportiran kot vojni ujetnik v Nemčijo. Bil je zajet v vojaški obleki blizu Beograda, kamor je bil vpoklican tik pred vojno. Sreča v nesreči je bila v tem, da so vojaški ujetniki morali pomagati na kmetijah, ker so bili možje in fantje vpoklicani v vojaške enote. Kolikor je manjkalo hrane v taborišču, so jo dobili na kmetiji. Tam so potrebovali dela sposobne ljudi. Mama je bila doma z vasi Lazec, župnija Hrib-Loški Potok. Njenega očeta so Italijani vzeli za talca po par...