»Življenja so jim bila vzeta«
»Življenja so jim bila vzeta«
Ob prvi obletnici ruskega vojaškega napada na ukrajinski narod in državo (24. 2. 2022) se je v nedeljo, 26. februarja, v cerkvi sv. Jerneja v Šiški ukrajinska grškokatoliška skupnost v Sloveniji s prijatelji in podporniki z žalnim spominskim arhierejskim bogoslužjem vzhodnega obreda spomnila vseh žrtev, ranjenih, ugrabljenih, beguncev in drugače prizadetih rojakov.
Bogoslužje (arhierejsko Božjo službo) je vodil križevski grškokatoliški škof mons. Milan Stipić iz Hrvaške, pristojen tudi za slovenske grkokatoličane, skupaj z enim duhovnikom in diakonom, ob somaševanju ljubljanskega grškokatoliškega župnika Mihajla Jozafata Hardija in novomeškega Gorazda Bastašića. Somaševal je tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ob njem duhovniki Boštjan Prevc, Jože Mari Osredkar in biritualni duhovnik Janez Potisek. Pri žalni slovesnosti so bili navzoči tudi apostolski nuncij v RS mons. Jean-Marie Speich, veleposlanica ZDA Jamie Harpootian, namestnik ukrajinskega veleposlanika Bogdan Toropcev in drugi gostje.
Arhierejsko liturgijo je z značilnimi staroslovanskimi bizantinskimi napevi povzdignil Slovenski ekumenski zbor, zapeli so tudi slovensko Hvali svet Odrešenika. Obhajanje je bilo pod obema podobama (kar je v vzhodnem bogoslužju stalnica), berila so bila v slovenščini, hrvaščini in ukrajinščini, prav tako pridiga na koncu bogoslužja, ki se je sklenilo s »Panahido« – žalnim obredom za pokojne in zapeto »Večnaja pamnijat«.
Novost je tudi ta, da je Ljubljana dobila potrjen dekret o ustanovitvi svoje grškokatoliške župnije z župnikom Mihajlom J. Hardijem, ter da so v cerkvi sv. Jerneja, ki so jo grkokatoličanom šišenski frančiškani odstopili v rabo, prvič postavili manjši »ikonostas« – za vzhodno cerkev značilno »pregrado« med cerkvijo in prezbiterijem, okrašeno z ikonami.
Po slovesnosti so se gostje in verniki družili ob pogostitvi, dogodek pa je zaznamovalo poleg bolečine tudi upanje v prihodnost miru in hvaležnost Ukrajincev za vso dobrodelno pomoč, sprejem v Sloveniji in za veliko solidarnost z njihovim preizkušenim ljudstvom.
Grškokatoliški vladika mons. Milan Stipić (v pridigi ob koncu bogoslužja):
»Danes smo se vsi skupaj – grkokatoličani, rimokatoličani, Sveti sedež, ki ga predstavlja apostolski nuncij, ukrajinska država po svojem predstavništvu, veleposlanica ZDA, ki sem ji posebej hvaležen – zbrali k molitvi za mir, za konec vojne v Ukrajini in za pokoj dušam vseh, ki so nedolžno umrli v vojni. Začenja se veliki post, priložnost, da se spremenimo, da se obhajamo z Jezusovim telesom in krvjo in da tudi mi postanemo podobni Jezusu Kristusu: dobri ljudje, sveti ljudje, ljudje, ki bomo vsem prinašali veselje, mir in Božji blagoslov vsem okoli nas.«
Diplomat Bogdan Toropcev, namestnik veleposlanika Ukrajine v RS (najprej v angleščini, nato v ukrajinščini):
»Danes obhajamo žalosten, strašen in grozovit dan: eno leto od totalnega ruskega vojnega napada na Ukrajino. Za nami je zelo težko leto: leto trpljenja, izgub, solz in bolečine. Obenem pa je to bilo leto boja, leto odpora, leto upanja in močne vere. Vzdržali smo eno leto po zaslugi naših neustrašnih vojakov, po zaslugi naših pogumnih ljudi, po zaslugi naših mednarodnih prijateljev in zaveznikov. Danes smo počastili vse, ki so za Ukrajino, za njeno svobodo, za njeno prihodnost žrtvovali svoje življenje. Danes so naše prošnje in naše misli z vsemi nedolžnimi žrtvami te nesmiselne, te okrutne in grozovite vojne, ki jo je Rusija sprožila zoper našo deželo. Po enem letu, kljub vsem strahovom in vsem bolečinam, smo še zmeraj polni neomajnega zaupanja v Boga, v Ukrajino, v resnične prijatelje, v ukrajinsko ljudstvo, ter vere v zmago in seveda vere v pravičnost in mir v Ukrajini.«
Jamie Harpootian, veleposlanica ZDA v Sloveniji:
»Zelo sem zadovoljna in počaščena, da sem lahko danes tukaj, ko se spominjamo žrtev vojne. Namen moje udeležbe je počastiti tiste, ki so izgubili svoja življenja, in tudi tiste, ki se še naprej pogumno borijo zoper rusko agresijo. Zame je to bila zelo občutena slovesnost.«
Nadškof Stanislav Zore:
»Najprej čutim žalost, da moramo imeti takšne spominske slovesnosti, prošnje za pokojne, ki so popolnoma po nepotrebnem umrli. Ko sem poslušal nagovor vladike Milana o tem, kako so žrtvovali življenja, mi je prišlo na misel: nihče izmed njih ni žrtvoval življenja – življenja so jim bila vzeta. Ti ljudje so bili pomorjeni, pobiti, oni bi z veseljem živeli še naprej, ampak ta njihova smrt je zločin. Prav je, da se tega zavedamo in da storimo to, kar je v naši moči. V kristjanovi moči je vedno, da moli. Da moli za spreobrnjenje src, da moli za tiste, ki doživljajo nasilje, da se v njih ne naseli sovraštvo, in po drugi strani, da po svojih močeh pomagamo tem, ki so ostali tam, ki doživljajo vsakodnevno negotovost, ogroženo življenje, in tistim, ki so zbežali. Da doživijo skrb, pozornost in sprejetost v naše krščansko občestvo.«
Andrij Hevka, predsednik ukrajinskega društva Ljubljana – Kijev:
»Današnji dan je zame velik praznik. Vsi navzoči smo dihali kot eno: Slovenci, grkokatoličani, rimokatoličani, pravoslavni … Velika čast je bila videti gospoda nuncija, nadškofa Zoreta in našega vladiko (škofa) iz Zagreba. Navdušen sem, da ste Slovenci tako dobri ljudje, da tako podpirate Ukrajino.
Ukrajinci to obletnico doživljamo z velikim ponosom, navdušenjem, da smo kot narod postali tako enotni in da nas svet podpira. Vojna je strašna, ampak mi verjamemo, da v njej zmagujemo in da je ne moremo izgubiti, ker verujemo, da je Bog z nami in mi smo z njim. Tudi nasprotnik govori v imenu Boga, ampak Bog je lahko samo na strani pravice.
Obenem smo hvaležni založbi Družina, kjer smo vedno našli prostor za naše promocije, pred leti pa ste izdali nekaj najboljšega ukrajinskega, kar ste lahko, slavno zbirko poezij Tarasa Ševčenka »Kobzar«, za kar smo posebej hvaležni dr. Janezu Grilu.«
Mihajlo Jozafat Hardi, župnik novoustanovljene ljubljanske grškokatoliške župnije:
»Za našo mlado župnijo je ta dogodek velikega pomena. Vsi navzoči z uglednimi gosti smo se zbrali zaradi te nesrečne vojne in smo na Božji prestol kakor kadilo darovali svojo molitev in žrtev vseh nedolžnih, ki so v celem letu trpeli zaradi vojne. Nobena vojna ni nikoli blagoslovljena, prinaša zgolj veliko trpljenje in smrt. Koliko otrok je v stiski, koliko življenj družin je uničeno, to je strahotno. Zato sem vesel današnjega dogodka, ki je duhovna obogatitev in za našo župnijo, za Ljubljano in za Slovenijo in je prispevek k naši krščanski poklicanosti, da kristjani skrbimo eni za druge, še zlasti v tako težkih trenutkih.«