Foto: Jure Sešek

»Ali je virus šiba božja? Ga med nas pošilja Bog, da bi se skesali in vrnili k Njemu? Nas Bog kaznuje, ker smo ga odrinili iz svojega življenja?« Ta in podobna vprašanja v teh dneh pandemije koronavirusa preplavljajo naše misli in pogovore, pa tudi medije in družbena omrežja. Duhovno teološki pogled na ta čas smo poiskali pri modrecu, 84-letnem duhovniku Bojanu Ravbarju, ki ga Primorci že od kaplanskih let poznajo samo pod enim imenom: »oče Bojan«.

Večkrat pravi, da ima že v imenu zapisan svoj »DNK«; v aramejščini, jeziku, ki ga je govoril Jezus, namreč Bojan pomeni rad te imam. Leta 2014 se je po več letih dela v Italiji vrnil »domov na obalo«, prevzel je župnijo Strunjan. Klečeč pred Marijino podobo v božjepotni strunjanski cerkvi slovenske kristjane vabi k molitvi in bratski povezanosti ter zagotavlja, da je »Bog, ki nam ga je razodel Jezus, Abba, Očka, nežen in ljubeč. Naš Bog človeka ne kaznuje zaradi njegovih grehov, se mu ne maščuje z virusi. Naš Bog je šel v največje trpljenje, na križ, da bi bil za vsakega človeka odrešujoča sočutna Bližina.«

Oče Bojan, kakšen čas živimo?
Lep, najlepši!

Najlepši? V smislu kairosa?
Da, ker s tem izrazom mislimo na Božji čas, na čas, ki nam ga poklanja Bog. In zato je zares najlepši! Bog mi ga daje, da se uresničim kot Človek, da, Človek z veliko začetnico.

Nadškof Zore pravi, da je to čas, ko naj »na novo premislimo sebe«. Kako razumete njegov klic?
Ima prav, popolnoma prav. Če uporabimo začetno besedo kairos, je prav ta naš čas primeren, še več, izzivalen za to. Čas, da na novo premislimo sebe. Da se postavimo pred ogledalo in se vprašamo: Kdo sem? A ne zagledani narcistično vase. Vprašati se moramo pred ogledalom, v katerem odsevajo moj bližnji, množice obrazov, za katerimi se skriva Kristus, Bog … Treba je pomisliti na najbližje, na svojo družino. In končno mi je vse človeštvo družina.

Virus je komaj viden pod mikroskopom, neviden je – vemo pa, da je. Se nam Bog kaže tudi na ta način?
Koliko stvari je v našem svetu majhnih, krhkih, »nevidnih«, a imajo velikanski vpliv. Tudi Boga ne vidimo, vendar vemo, kako močno je navzoč! Saj vsak dan odkrivamo: »Kjer je dobrota in ljubezen, tam sam Bog prebiva.« Poskusimo: Kjer ni ljubezni, prinesimo ljubezen in bomo našli ljubezen. Našli bomo Boga.

Celoten članek, v katerem je župnik Bojan Ravbar spregovoril o preizkušnji, ki nas je doletela, Božjem pogledu nanjo, duhovnem obhajilu, svetopisemskih besedah in stiku z župljani v času, ko so cerkve zaprte, si lahko preberete v novi številki Družine.