Kako je A. M. Slomšek doživljal največje dogodke v svojem življenju, ko je postal deležen »milosti vzvišene službe« duhovništva, kot je zaznati iz njegovega duhovnega vodila »Mihi sancta et cara«?

Služabnik evangelija in krsta

Čeprav je lavantinska škofija že imela imenovanega novega škofa, je tisto leto višje redove lavantinskim bogoslovcem podelil še krški škof Jakob Pavlič. Po temeljiti duhovni pripravi je Anton Martin prejel red subdiakonata 28. avgusta 1824 v Celovcu z globoko zavestjo, da sprejema »vzvišeno« službo »trajne čistosti« in »čiste molitve« brevirja. Tako je med drugim zapisal v svoje duhovno vodilo, ki ga je začel pisati prav v tistih dneh in je nato vse življenje iz njega črpal duhovne spodbude. Čez osem dni, 5. septembra 1824, je bil prav tam deležen prve stopnje zakramenta svetega reda – diakonata. Ob tem si je zapisal: »Okrašen sem s svetim redom, služabnik evangelija in krsta.«

Mašniško posvečenje – uresničenje otroške...