Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.« (Jn 10,27–30)

Grdota in lepota

Nekaj velikonočnega je imeti v življenju trdne temelje, nekaj nepremagljivega in nepremakljivega. Pa ne govorim o finančni, fizični, niti o psihični ali čustveni stabilnosti, verjetno je to nekaj najbolj vstajenjskega – imeti nekoga, ki si mu nekaj vrednega in dragocenega, ki se te razveseli, ko te vidi na vratih, ki si mu nekaj lepega. 

Ker ni hujšega kot v življenju spoznati, da nikomur nič ne pomeniš, to je teže od vsakega drugega trpljenja in bolezni, bi rekel, biti nikomur nič, to je resnična smrt.

Da je kdo mrtev, pa vemo, ko je ta človek grd. Grdi do sebe in do drugih smo namreč samo tedaj, kadar...